Kako se zaščititi pred poletno vročino pri delu na prostem?

V letošnjem letu je že pomlad prinesla poletno vroče dneve, v poletnih mesecih lahko pričakujemo še višje temperature. Delo na prostem je lahko v vročem opoldanskem soncu izjemno naporno, zdravju škodljivo ter celo nevarno. Kako poskrbeti, da se izognemo ali vsaj zmanjšamo negativne vplive pretirane izpostavljenosti soncu in vročini?

Strokovnjaki tako pozivajo delodajalce, gospodarske družbe in podjetja, ki v poletnem času opravljajo svojo dejavnost na prostem, da poskrbijo za ustrezno prilagoditev pogojev dela na delovnih mestih. Predvsem to pomeni uvedbo zaščitnih ukrepov, s katerimi bi čim bolj omejili negativne vplive izpostavljenosti vročemu soncu, visokim temperaturam in ultravijoličnega sevanja na zdravje delavcev.

Visoke temperature lahko privedejo do dehidracije in pregretja teles ali celo do vročinske kapi

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra letos nadaljuje v lanskem letu začeto kampanjo za ozaveščanje delodajalcev, v katerih zaposleni poleti opravljajo dela na prostem. Kot so med drugim izpostavili na Inštitutu, je ultravijolično sevanje najpogostejši povzročitelj kožnega raka. Nadalje lahko visoke temperature privedejo do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do vročinske kapi.

Izogibajte se izpostavljenosti soncu v času med 10. in 16. uro

Na Inštitutu tako delodajalcem, družbam in podjetjem svetujejo, da delo organizirajo tako, da se skrajša čas izpostavljenosti soncu, v času največje vročine in toplotne obremenitve v dnevu, to je med 10. in 16. uro. Delovni proces se lahko v poletnem času začne bolj zgodaj, delodajalci lahko uvedejo deljen delovnik, težja dela naj se opravljajo zgodaj zjutraj.

Če delovni proces to dopušča, se lahko odločijo tudi za kombinacijo dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci. Po besedah strokovnjakov z Inštituta so lahko zelo učinkoviti tudi premični ali fiksni senčniki ali zastori.

Omogočiti pogostejše krajše odmore in osvežilne brezalkoholne pijače

Kot opozarjajo na Inštitutu pa je treba delavcem omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore. To pomeni tudi daljši odmor za malico, na voljo pa naj jim bodo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje sveža voda.

Zaščitna obleka, pokrivala, sončna očala in krema

Če je možno naj zaščitna obleka delavcev vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače, oblačila naj bodo ohlapna in lahka, da omogočajo zračenje telesa. Z informiranjem, nadzorom in opozarjanjem delavcev je treba zagotavljati, da bodo delavci upoštevali ta priporočila in ne bodo delali brez majice, v majicah s kratkimi rokavi ali v kratkih hlačah, še opozarjajo na Inštitutu.

Pokrivala naj zagotavljajo čim boljšo zaščito glave, hkrati pa naj nudijo tudi zaščito ušes, vratu, zatilja in ramen. Ker pa UV-sevanje povzroča tudi okvare oči, delavcem na prostem priporočajo uporabo sončnih očal z zaščito pred sevanjem UVA in UVB.

Dele telesa, ki jih z varovalno opremo ni mogoče varovati pred sončnimi žarki, je treba zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30.

Za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3000 ljudi

Po podatkih iz registra raka pri Onkološkem inštitutu za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Okoli 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre, navajajo na kliničnem inštitutu za medicino dela.

Klinični inštitut je v okviru projekta Varno delo na soncu pripravil tiskana izobraževalna gradiva, video gradivo in spletno podstran http://www.cilizadelo.si/varno-delo-na-soncu.html