Koliko alkohola zaužijemo Slovenci?

Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da se je v letu 2016, v primerjavi z 2015, znižala uporaba alkohola, še vedno pa ostaja daleč nad svetovnim povprečjem.

Statistični podatki

Slovenija že nekaj desetletij spada med države, ki presegajo povprečje registrirane porabe alkohola v primerjavi z EU in Evropsko regijo Svetovne zdravstvene organizacije. Povprečna letna poraba čistega alkohola na prebivalca, ki je starejši od 15 let, v svetu znaša 6,4 litre, najvišjo porabo ima evropska regija, v katero spada tudi Slovenija, znaša pa kar 9,8 litra.

Poraba alkohola v Sloveniji se je leta 2016 znižala

Prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med. spec. javnega zdravja in spec. soc. med. z NIJZ je povedala: »Na NIJZ ugotavljamo, da se je v letu 2016 registrirana poraba alkohola v Sloveniji v primerjavi z letom poprej znižala, kar je vzpodbudno, z javnozdravstvenega vidika pa poraba alkohola pri nas še vedno ostaja previsoka, saj stroški posledic zaradi alkohola presegajo koristi tudi zaradi problematičnih pivskih navad prebivalcev Slovenije.«

Po izračunih NIJZ se je registrirana poraba alkohola v letu 2016 v Sloveniji znižala iz 11,5 na 10,5 litrov čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, v primerjavi z letom 2015.

Alkoholne pijače spadajo med rakotvorne snovi

»Poleg tega je Mednarodna agencija za raziskovanje raka alkoholne pijače uvrstila med snovi, ki so rakotvorne za človeka, v isto skupino je uvrščen tudi tobak. Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Tveganje za nastanek raka je povezano s pivskimi navadami in količinami zaužitega alkohola. Več alkohola in pogosteje kot oseba pije alkohol, večje je tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, to tveganje pa se ne spreminja glede na različne vrste alkoholnih pijač, saj se v vseh nahaja etanol, ki se v človeškem telesu spremeni v acetaldehid, ki je dokazano rakotvoren,« je razložila prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih. z NIJZ.

Vino in pivo nista manj škodljiva od žganih pijač

»Ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, saj vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pijač, to je etanol. Res je sicer, da pivo vsebuje v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z vinom, vendar je vsebnost alkohola v alkoholni pijači približno enaka v primerih, ko popijemo kozarec (1 dcl) vina z 12 vol. % alkohola ali vrček (2,5 dcl) piva s 5 vol. % alkohola ali kozarček (0,3 dcl) žgane pijače s 40 vol. % alkohola. Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad,« je opozorila prim. as. dr. Barbara Lovrečič z NIJZ.

Med poletjem

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje: poskrbite, da boste v poletnih mesecih zaužili dovolj tekočine. »Najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine je vodovodna pitna voda, priporočamo pa tudi blage nesladkane čaje. Izotonične pijače so za nadomeščanje tekočine primerne za uživanje le ob vzdržljivostnih telesnih naporih, ki trajajo več kot eno uro. Brezalkoholne sladke pijače pa so zaradi dodanega sladkorja ali sladil ter barvil in arom za odžejanje manj primerne,« je povedala dr. Urška Blaznik, univ. dipl. kem., spec. san. kem. z NIJZ.

Foto: NIJZ