Dejan Šinko - gorički Lojze Slak

26-letni Dejan Šinko iz Svetega Jurija ima že od otroštva rad glasbo, kljub temu pa se ni odločil, da bi jo tudi študiral. Kot pravi študent angleščine in slovenščine, si je želel, da bi mu bila glasba le življenjska spremljevalka, ne pa službena obveznost. Lani jeseni je skupaj s somišljeniki ustanovil kulturno-umetniško društvo Veseli godec, ki s svojimi aktivnostmi ohranja in promovira ljudsko in narodno-zabavno glasbo.

Dejan se z glasbo spogleduje že od svojega petega leta, bolj resno delo pa se je začelo z vpisom v glasbeno šolo. Končal je tri leta klavirja, nato pa presedlal na diatonično harmoniko. "Ker učitelja v Prekmurju starši za to harmoniko niso našli, smo jih poiskali na Štajerskem. Kasneje sem obiskoval odlične glasbene pedagoge kot so Robert Zupan, Toni Sotošek in Mirko Šlibar ter tako izpopolnil svoje glasbeno znanje. Udeleževal sem se tekmovanj doma in v tujini, tekmovati pa sem nehal takrat, ko so začeli tekmovati moji učenci. Ravno letos bo 10 let, odkar poučujem diatonično harmoniko," pravi Dejan, ki je v zadnjih nekaj letih ob klavirju in klavirski harmoniki poprijel še za kitaro, bas kitaro in bariton.

Prvo tovrstno društvo v Pomurju

Lani jeseni je skupaj s somišljeniki ustanovil kulturno-umetniško društvo Veseli godec. "Že več let smo se ljubitelji ljudske in narodno-zabavne glasbe družili ob srečanjih, tekmovanjih ali drugih priložnostih, ki pa jih je bilo v Pomurju zelo malo. Odhajali smo v druge kraje po Sloveniji, kjer smo se srečali z bogato narodno-zabavno tradicijo. Ker v Pomurju podobnega društva še ni bilo, smo se lani jeseni odločili, da ga ustanovimo," pravi Dejan in dodaja, da se članstvo povečuje iz dneva v dan in da ravno sedaj prestopajo številko štirideset. Včlanjujejo se tako glasbeniki kot ljubitelji te glasbe, ki ne igrajo nobenega instrumenta.

V slovenski glasbi je očitno »nekaj sladkega«

Njihova glasba ni povsem vsakdanja, zato je različni ljudje dojemajo različno … "Odziv je vedno pozitiven, je pa res, da ime nekdo to glasbo zelo rad, nekdo pač ne, ne glede na starost. Tako je prav, saj imamo ljudje različne glasbene okuse. Vseeno je ta glasba naša, slovenska. Da je nekateri Slovenci ne marajo, veliko pove o njih samih. Mladi se odločajo za učenje in igranje instrumentov, starejši pa raje samo (veselo) poslušajo. Zakaj lahko legendarni Lojze Slak odlično sodeluje z Big Foot Mamo in pri tem navduši množico mladih? Očitno je v tej glasbi »nekaj sladkega«," pravi Dejan.

Harmonike značilne na Goričkem, violina pa povsod

In kakšna je pravzaprav glasbena dediščina v naši pokrajini? "Pomurje je imelo veliko glasbenih skupin, ki pa so se po zasedbah razlikovale. Moj dedek je pri nas na Goričkem godel na diatonično harmoniko, njegov brat pa na violino, in to že pred drugo svetovno vojno. V teh krajih je bilo veliko več diatoničnih harmonik kot na Ravenskem in Dolinskem. Dejstvo, da sta že pred 100 in več leti ravno v Gerlincih in Kraščih obstajala dva izdelovalca diatoničnih harmonik (frajtonarc), pove veliko o tem.

Morda ni presenečenje, da se je ravno v sosednji vasi, v Gornjih Črncih, v zadnjem času spet pojavil izdelovalec harmonik. Ostale zasedbe s cimbalami so bližje tistemu delu Prekmurja, ki ga je zajel madžarski glasbeni melos, čeprav je to zelo splošno rečeno. Zanimivo je, da se je violina pojavljala povsod, kar kaže na njeno razširjenost. Zelo »ljudski« so še kontrabas, klarinet, trobenta in boben. Ne smemo pozabiti še pihalnih orkestrov oziroma godb. Vse to je spet »naše«, prekmursko in slovensko," pravi Dejan, ki se je tudi sam pred kratkim pridružil Pihalnemu orkestru Murska Sobota.

Ureditev muzejske zbirke so za zdaj samo še sanje

Dolgoletno udejstvovanje na glasbenem področju pa je Dejanu prineslo tudi veliko poznanstev, ki mu pomagajo tudi pri restavriranju starih instrumentov. "Do zdaj bi jih lahko zbrali že veliko, vendar so šli instrumenti po obnovi nazaj na domove lastnikov. Nimamo prostorov, kjer bi lahko ustrezno hranili stara glasbila. Kar lahko storimo, je le to, da jih pregledamo, popravimo in vrnemo lastniku. Ker je teh instrumentov veliko, denarja za njihovo obnovo pa malo, instrumenti žalostno propadajo. Pozivam vse lastnike takšnih glasbil, da se oglasijo na našem društvu," pravi Dejan, ki ima idejo ustvariti muzejsko zbirko, pri čemer pa naleti na mnoge prepreke.

"Vsakdo bi bil vesel, če bi se instrumenti, na katere so igrali naši dedki, lahko vsaj ohranili, če že ne zbrali na enem mestu. Da pa bi imeli zbirko, pa bo potrebno še veliko dela, predvsem popisa, zbiranja, restavriranja in skladiščenja. Kot rečeno – brez ustreznih muzejskih prostorov ta projekt ne more biti izvedljiv. Pomurske občine in ministrstvo za kulturo pa za to nimajo posluha. Tam se običajno vse začne in konča s papirji in razpisnimi pogoji. Upajmo, da bo v prihodnje drugače, saj gre za našo skupno dediščino," meni Dejan.

Najde se čas tudi za zabavo in sproščanje

Ob študiju, vadbi in poučevanju harmonike Dejanu ne ostane veliko prostega časa … "Ravno končujem študij angleščine in slovenščine na Filozofski fakulteti v Mariboru, zato razen glasbe težko počnem še kaj drugega, vedno pa se najde čas za kakšno nedeljsko fotografiranje v naravi ali za drugo vrsto sprostitve, tudi dobrih zabav ne zmanjka," pravi Dejan. Vsi, ki si želite videti Vesele Godce v živo, vabljeni to nedeljo, 22. maja, v Sveti Jurij na Goričkem, kjer bo od 11. ure dalje nastop njihovega mladega harmonikarskega orkestra ter nastop Beneških fantov in ansambla Golte.

Dejanovih TOP 5:

Svetovni voditelj: Nelson Mandela
 
Glasbena skupina: Vsaka kvalitetna, neglede na zvrst, torej od Dire Straitsov do Avsenika.

Knjiga: Če pustim tuje ob strani: nekaj med Zaplotnikovo Potjo in Zupanovim Menuetom

Kraj v Pomurju: Stolp na Kugli. Zaradi razgleda.

Želja v življenju: Dobra pot

PRIPOROČAMO:

Vsi PROFILI na Pomurec.com