Ali je res lahko vsaka kmetija uspešna?

V ponedeljek, 27. avgusta, je na sejmu AGRA v Gornji Radgoni potekala okrogla miza na temo Mladi kmetje-vsaka kmetija je lahko uspešna. Ob tem se seveda pojavlja vprašanje ali je temu res tako. V enourni predstavitveni debati so sodelovali Matic Vizjak z blagovno znamko Čili frik, Adrijan Galjot iz Piščančjereje Galjot, Dušan Olaj (direktor Duol d.o.o.), Petra Šubič iz častnika Finance in državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Marjan Podgoršek. Pogovor je vodila Vida Petrovčič. 

Kaj se torej splača in kaj ne ter kako uspeti v svetu podjetništva. Strah Slovenca, da bi se lotil nečesa novega in vztrajnost sta po besedah Olaja ključni pri začetek podjetniškega posla. Strah je treba nujno odpraviti, tisto, kar potrebujemo, so izkušnje. Slednje nas dodatno bogatijo in s katerimi se učimo podjetništva. 

Danes poznamo veliko kmetij z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, kjer kmetje ob kmetovanje hodijo tudi v službe. Galjot pravi, da je vsak začetek vedno težak. Kmet opravlja več poklicev v enem, na eni strani trži na drugi strani opravlja računovodske posle in še mnogo drugega ter kmetuje. Ob tem dodaja, da kmetu ob strani stojijo Zadružna Zveza Slovenije in zadruge s številnimi nasveti, predlogi in svetovanji. 

Pri Vizjaku se je hobi prelil v poslovno idejo oziroma so ga k tej ideji spodbudile očetove besede: " jej česen, čebulo in čili pa boš vedno zdrav". Bi torej več mladih kmetov lahko razmišljalo na podoben način? Vizjak svoje delo opravlja z velikim veseljem, saj je njegov hobi hkrati postal tudi služba z rednim dogodkom. Vendar ni vse tako lahko. Šubičeva na vprašanje ali so slovenski kmetje podjetni odgovarja: " so podjetni in nepodjetni" in nadaljuje " vsi kmetje niso enako podjetni". Veliko je odvisno od domače podpore oziroma podpore staršev, ki jo nekateri imajo, drugi nimajo. Ob podpori staršev lahko mladi kmetje dosežejo veliko, a potrebno se je vrčti v določeno nišo in slovensko "faušijo" spremeniti v navdih. 

Podgoršek z MKGP je omenil, da imajo na ministrstvu vrsto programov, kjer z različnimi subvencijami, sofinanciranjem spodbujajo in podpirajo mlade kmete in se zavedajo tega, da je gospodarske tokove treba spodbujati. Pri tem Olaj omenja, da se zadeve na trgu spreminjajo ter da različne subvencije s strani države uspavajo. 

Na eni strani imamo globalni trg na drugi pa lokalne proizvode. Uspešno je povezovanje, kot se je na primer Vizjak povezal z vinogradništvom Kolar. S produktom čili vino so se predstavili na prestižnem vinskem tekmovanju v New Yorku in kot "pionirji čili vina" prejeli posebna odličja. 

Galjot daje veliko na kvaliteto in kakovost njihovih izdelkov ter je zvest svojim strankam v lokalnem okolju. Kljub temu, da je še študent in opravlja študentsko delo, si v prihodnosti želi, da bi mu v prihodnosti piščančjereja prinesla stalno službo oziroma dohodek. 

Mimo zaraščanje kmetijskih površin oziroma porast zapuščenih kmetij in kmetij v opuščanju (kjer ni naslednika) so govorniki le bežno omenili, a ravno tukaj se pojavlja problem. Veliko mladih se zaradi vse dražjih nepremičnin, slabih plač in želji po pridelavi domačih pridelkov vrača na podeželje ali na kmetijo svojih dedkov in babic, ki so velikokrat že v zelo slabem stanju in podrobne obnove, nakupa novih strojev. Podpore staršev ti mladi velikokrat nimajo, saj so njihovi starši opustili kmetovanje ali imajo slabe prihodke in svojemu otroku zelo težko finančno stojijo ob strani. Mladi se torej morejo velikokrat znajti sami.