FOTO: Na sejmu AGRA o uporabi industrijske konoplje v praksi

Na 56. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je v četrtek, 30. avgusta, od 10. ure dalje potekal posvet z naslovom »Industrijska konoplja – izziv v bio krožnem gospodarstvu v praksi«. Na posvetu so udeleženci med drugim razpravljali o tem, katere sorte konoplje se nakazujejo kot najbolj primerne za pridelavo semena in olja v naših razmerah ter o tržnih potencialih te rastline v bio gospodarstvu.

Na AGRI si lahko obiskovalci ogledajo poligon Zeleni dragulji narave

Organizatorja posveta sta bila Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Vabljeni gostje in govorci na posvetu so bili mag. Tanja Strniša, z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Nena Dokuzov, z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, prof. dr. Tatjana Kreže, univ. dipl. inž. tekst, prodekanja za kakovost, na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za strojništvo in oblikovanje, dr. Barbara Čeh, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, dr. Silvo Hribernik, s Fakultete za strojništvo UM ter Marko Klemenčič, iz Zadruge Ekoci Coop. 

V sklopu dogodka so si obiskovalci lahko ogledali poligon Zeleni dragulji narave, kjer so predstavili sorte industrijske konoplje, ki so najbolj primerne kot surovina za tekstil ter za prehranske namene in ostale sorte konoplje, posajenih v okviru Poligona s strokovnim vodenjem. Na dogodku so predstavili nov inovativen projekt Zeleni dragulji narave, v okviru katerega so obiskovalci na raziskovalno svetovalnem poligonu lahko spoznali kar 14 različnih sort konoplje, njeno uporabnost ter način pridelave, sonaravno pridelavo hrane in zelišča, ki so zanimivo umeščene v zeleno oazo Pomurskega sejma.

Odprto vprašanje uporabe industrijske konoplje v zdravstvene in prehranske namene ter za tekstil

Udeleženci posveta so med drugim izpostavili vprašanje, kako bi lahko v krožnem gospodarstvu oplemenitili rastline, tako, da bi jih uporabili za zdravstvene namene, tekstil, turizem in nove proizvode ter se obenem državljani zdravo obuli, oblekli in da bomo od tega tudi dobro živeli. Po besedah udeležencev posveta je model krožnega gospodarstva nujen, če želimo ohraniti naš planet. Krožno gospodarstvo lahko opredelimo kot način dela s čim manj odpadkov, rastlina konoplja pa naj bi bila s tega vidika ugodna rastlina, kjer lahko izkoristimo vse njene dele.

Mag. Tanja Strniša, z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je po uvodnem pozdravu spregovorila o tem, kaj je industrijska konoplja in kakšne možnosti prinaša? Uvodoma je izpostavila problematizirano vprašanje ločevanja med proizvodi industrijske konoplje, ki so pod strogim nadzorom in splošno legalizacijo t.i. indijske konoplje, kar se v javnosti večkrat pomeša in od česar so se udeleženci distancirali. Nadalje je predstavila dosedanje stanje in prizadevanja ter zakonske pobude za ureditev stanja na področju uporabe industrijske konoplje v zdravstvene, prehranske in tekstilne namene.

Vprašanje nadzorovane uporabe konoplje pri zdravljenju bolnikov

Izpostavljeno je bilo vprašanje kaj je industrijska konoplja, katere vrste se lahko uporabljajo za nadaljnjo predelavo v industrijske namene, saj je treba ostati pri sortah, ki ne presegajo dovoljene meje vrednosti THC-ja, kar je v državah, ki to dovoljujejo tudi strogo nadzorovano. Glede uporabe konoplje pri zdravljenju bolnikov denimo, gre za nadzorovano pridelavo in uporabo, kot preizkušeno zdravilo na recept.

Na ministrstvu so do sedaj prisluhnili želji za gojenje industrijske konoplje na manjših površinah v Sloveniji na enem aru na ekoloških kmetijah, z namenom preizkusa pridelave. V preteklosti je bil v Sloveniji že vložen predlog zakona, ki pa ni prestal nadaljnjih postopkov za sprejem zakona v parlamentu. Vprašanje pridelave in uporabe industrijske konoplje je verjetno področje, v katero bo zagrizla nova vlada, saj je problematika predvidena v koalicijski pogodbi.

Kako izkoristiti vse potenciale rastline ter uresničiti ideje v bio krožnem gospodarstvu

Na dogodku je šlo prav tako za prikaz povezovanja stroke, institucij in ljudi, ki ta znanja potrebujejo ter prenos znanja iz teorije v prakso. Odprto je bilo vprašanje iskanja novih priložnosti, kako uresničiti ideje v bio krožnem gospodarstvu, kako sejati, kako se pripraviti na podnebne spremembe in kako lahko z umnim gospodarjenjem ustvarjamo dodano vrednost kmetijskim proizvodom, razvijemo eko tekstil, naredimo slovensko nit in platno iz konoplje, lanu in volne in izdelamo oblačila iz naravnih materialov prijazna zdravju. Udeleženci so obenem izpostavili prizadevanja za ukrepe v dobro ljudi, živali in okolja ter za idejo o trajnostni prihodnosti.

Nadalje so udeleženci posveta spregovorili tudi o uporabi industrijske konoplje za prehrano in za tekstil. Dr. Barbara Čeh je pojasnila katere sorte konoplje se nakazujejo kot najbolj primerne za pridelavo semena in olja v naših razmerah. Dr. Silvo Hribernik je predstavil mehanske lastnosti vlaken iz različnih sort konoplje, pridelane v naših razmerah. Prav tako so spregovorili o tržnih potencialih v bio gospodarstvu ter razglasili nagrajence in podelili priznanja Ekoci Green design.

Več fotografij v spodnji galeriji ...