Kaj se govori po hodnikih: pomen komunikacije v delovnem okolju

Ste kdaj sodelavcu/ki na hodniku prišepnili informacijo o drugem sodelavcu ali vodji?
Ali ste pri malici s sodelavci spregovorili o tem, kako podjetje funkcionira in kako bi to lahko izboljšali?
So bile informacije spodbudne ali so odražale nezadovoljstvo?

Tovrstni pogovori so značilni za vsako delovno okolje, saj se preko neformalnih druženj pogosto razrešijo tudi izzivi vezani na delovne naloge. Vendar se organizacije pomembno razlikujejo v zadnjem vprašanju, ki se nanaša na to kako zaposleni doživljajo organizacijsko klimo in ali so pri delu zadovoljni. Komunikacija ima pri tem podobno vlogo kot krvni obtok za človeka. Poleg tega, da oskrbuje vse zaposlene s pomembnimi informacijami za opravljanje dela, predstavlja tudi sredstvo za širjenje občutkov (ne)zadovoljstva med zaposlenimi. Dobra komunikacija v delovnem okolju se tako pomembno povezuje z dobrimi medosebnimi odnosi in duševnim zdravjem zaposlenih.

Foto: naprej.eu

Zakaj je v organizaciji pomemben dober komunikacijski sistem?

Komunikacija torej opredeljuje odnose med sodelavci, zaposlenimi in vodji, skupinami in oddelki, ter kaže na njihovo povezanost in delovanje. Tako lahko predstavlja pomemben temelj dobrega delovanja organizacije in počutja zaposlenih na delovnem mestu.  

Poteka znotraj kompleksnega sistema, zato je pomembno, da so poti komuniciranja:

1. dobro vzpostavljene (npr. zaposleni je seznanjen s tem na koga se obrniti s specifičnim vprašanjem),
2. redno delujoče (npr. mesečni oddelčni sestanki potekajo redno),
3. ter odprte v obe smeri (npr. zaposleni se lahko v primeru duševne stiske obrne na vodjo, vodja lahko ustrezno podaja navodila za delo).  

Kakšen učinek ima dober komunikacijski sistem?

Zaposleni iz vidika komunikacije najbolje funkcionirajo kadar so o svojih delovnih nalogah dobro obveščeni, kadar vedo kakšna je njihova odgovornost in pristojnost ter kadar se zavedajo pomena razvijanja komunikacijskih veščin na delovnem mestu. Dobra komunikacija se odraža na številnih področjih, kot so:

- manj konfliktov v povezavi s komunikacijskimi nesporazumi,
- omejeno razraščanje negativnih govoric in izboljševanje diskusije v podjetju,
- boljša organizacijska klima,
- večje zaupanje zaposlenih v vodstvo in podjetje,
- večja pripadnost in identifikacija zaposlenih s podjetjem (manjša fluktuacija),
- bolj zadovoljni zaposleni,
- več sodelovanja med sodelavci in boljše timsko delo.

Komunikacijske ovire in šumi so neizogibni del delovnega okolja, vendar se ne smejo pojavljati prepogosto. Možno jih je zmanjšati in obvladovati, pri čemer so pomembne tako komunikacijske veščine zaposlenih kot pristop organizacije. Tudi v projektu »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!«, ki bo trajal vse do leta 2021, je z uvedbo Programa celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj (Program PSDT) cilj izboljšati medosebne odnose in tako vplivati na duševno zdravje zaposlenih iz pilotskih podjetij, ki sodelujejo v projektu. Zaposlenim bodo namreč ves čas trajanja projekta na voljo anonimna psihološka svetovanja, izobraževanja ter različne aktivnosti za osveščanje in izobraževanje na področju duševnega zdravja. Projektne aktivnosti lahko spremljate na spletni strani.


PR