Pridelek pšenice manjši za tretjino, cene ostajajo nizke

Na plano prihajajo poročila o letošnjem pridelku pšenice, ki je za približno 30% slabši od pridelkov prejšnjih let. Poleg tega so mlinarji zavrnili zahteve kmetov po nekoliko višji odkupni ceni pšenice, kruhu pa se obeta podražitev.

Od 4 do 6 ton na hektar

V Pomurju je bilo s pšenico posejanih okoli 17.000 hektarjev njiv, pridelki so se gibali od 4 do 6, le izjemoma 7 ton na hektar, kar je od 30 do 40 odstotkov manj kot prejšnja leta, za regijo ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.

Za majhen pridelek krivijo vreme

Pridelek pšenice naj bi bil drastično manjši zaradi neugodnega vremena in posledično večje škode s strani bolezni in škodljivcev, tudi kakovost je v povprečju zelo slaba, dodaja direktor Panvite, Branko Virag. Le redko kdo je letos uspel pridelati krušno pšenico v kakovostnem razredu A, večinoma je bila v razredih B1 in B2, precej tudi v razredu C. Dobršen del pšenice pa bodo kmetje pokrmili živini.

Nizke odkupne cene

Mlinarji so kmetom ponudili svoje cene, vendar pa so kmetje na pogajanjih za najboljšo pšenico zahtevali 180 evrov, za B1 160, za B2 150 in za krmno pšenico 140 evrov na tono. 

Kaj prinaša prihodnost?

Küčan je za STA povedal, da ima pomisleke glede letošnje setve, saj kmetje iščejo alternativo, predvsem si ogledujejo ječmen, ki ga rabijo pivovarji. Ta je vsaj za 20 odstotkov boljše plačan v primerjavi s pšenico, donos ni slab, plačilo pa zagotovljeno, še pravi Küčan in dvomi, da bomo v Sloveniji še kdaj posejali z žiti 34.000 hektarjev.