GFML-jevci znova dokazali, da so izjemni raziskovalci

Sredi septembra se je odvila 48. podelitev Krkinih nagrad in priznanj, ki je potekala v Novem mestu v tovarni Krka. Izmed 37 raziskovalnih nalog, ki jih je izdelalo 66 dijakov, je bilo kar 7 nalog delo 9 dijakov GFML.

Krkine nagrade so, poleg Srečanja mladih raziskovalcev Slovenije, najpomembnejše tekmovanje za mlade raziskovalce, letos pa jih je bilo ob rekordni udeležbi podeljenih tudi največ, in sicer kar 18. Niko Farič je na letošnji podelitvi osvojil Krkino nagrado, vse ostale naloge pa Krkino priznanje:

- Niko Farič: Sinteze nanodelcev z ujetimi ekstrakti ter določitev koloidnih lastnosti disperzij (mentorici: Mateja Godec, dr. Tjaša Kraševac Glaser)
- Saša Raj in Zala Čuk: Skrivnostni svet aronije (mentorica: mag. Nina Žuman)  
- Blaž Gubič: Odstranjevanje težkih kovin ( Cu2+) iz modelnih vodnih raztopin z magnetnimi nanodelci ter njihova določitev s hitrimi testi (mentorici: Mateja Godec, dr. Olivija Plohl)
- Daša Žuman: Odmerjanje zdravil s priloženo plastično žličko (mentorici: mag. Nina Žuman, Milena Žibrat)
- Laura Režonja: Adsorbcija pululana na folije za izboljšanje kakovosti živil (mentorici: Mateja Godec, dr. Lidija Fras Zemljič)
- Kaja Zupančič: Izbira ustreznega materiala za gradnjo čistega prostora, glede na njihovo zmožnost razkuževanja (mentorica: mag. Nina Žuman)
- Vanja Vogrinec in Nuša Hozjan: Vpliv pomanjkanja spanca na delovanje spomina (mentorici: dr. Marija Meznarič, Jasna Vogrinec)

V okviru srečanja je potekal tudi znanstveni simpozij, kjer je bilo zaradi časovne stiske predstavljenih zgolj 12 nagrajenih raziskovalnih nalog, ki pa so kljub temu postregle s številnimi novimi informacijami, ki močno presegajo srednješolsko znanje, in pokazale, da svet, ki stoji na mladih, vsaj na raziskovalnem področju stoji na trdnih nogah.

Spodbujanje raziskovanja pri mladih, ki presežka svojega časa pogosto ne znajo izkoristiti, ni le delo tekmovanj, ki mlade privlačijo s priznanji in nagradami, temveč tudi poslanstvo mentorjev, ki mladim svetujejo pri kritični opredelitvi zastavljenih hipotez in jim svetujejo, ko pri razumevanju dobljenih rezultatov pride do težav. Delo obojih, dijakov in njihovih mentorjev, je sodeč po kakovosti in zanimivosti predstavljenih nagrajenih raziskovalnih nalog, uspešno. Na letošnji podelitvi to dokazuje tudi podelitev priznanja za dolgoletno delo na raziskovalnem področju tudi Krkino priznanje, ki ga je Krka podelila mentorici dr. Mariji Meznarič.

Znanstvenemu simpoziju sta sledila pogostitev in ogled Notola 2. Gre za tehnično najbolj izpopolnjen obrat za proizvodnjo zdravil v Sloveniji in ob ogledu ogromnega kompleksa, kjer večino dela postorijo roboti in ne ljudje, je človek lahko zgolj impresioniran, saj je v proizvodnjo majhne tabletke, ki jo zaužijemo ob glavobolu ali kakšni drugi vsakodnevni težavi, vloženo ogromno truda, časa in znanja, obenem pa je izdelana pod budnim mehanskim očesom robota.

Foto: Arhiv Krka, d. d., Novo mesto

Niko Farič je o raziskovanju razmišljal: »Znanost je v zadnjih petsto letih močno napredovala in pri tem spremenila svet. Pomembno je poudariti, da pridobljeno znanje ni nujno pozitivno in da znanstveni in tehnološki napredek lahko tudi škodujeta. Vsak znanstvenik mora biti dovolj kritičen in odgovoren, saj mora poleg kritične opredelitve svojih hipotez pomisliti tudi na morebitne negativne posledice, ki jih lahko doprinese odkritje, ter na svojo raziskavo pogledati tudi z moralnega stališča. Pri tem so ključne izkušnje in raziskovanje v mladih letih.«