Kakšna je prihodnost visokega šolstva v Pomurju?

Včeraj je v okviru obiska ministrske in poslanske ekipe stranke ZARES v Pomurju v murskosoboški knjižnici potekala okrogla miza z naslovom Visoko šolstvo v Pomurju. Sodelovali so minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, poslanec državnega zbora Aurelio Juri, pomurski akademik dr. Anton Vratuša in predsednik PAZU-ja dr. Mitja Slavinec.

--------------------------------------------------------------------

                                                          ------------------------------------------------------------------

"Ni prvič, da v Pomurju govorim o visokem šolstvu, tisto, kar je novo in je dobra popotnica za to razpravo, pa je, da je v torek državni zbor dokončno potrdil nacionalni razvoj visokega šolstva za obdobje 2011 - 2020," je uvodoma dejal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Tako bo potrebno razmisliti in zastaviti cilj, kakšno visoko šolstvo v Sloveniji rabimo in zmoremo, bolj radikalno, kot pa se je to počelo v preteklosti. Nekatere regije so tako po njegovem mnenju v preteklosti ostale na obrobju, kar naj bi se z novim dokumentov z določenimi ukrepi stvari uredile in izboljšale.

Stanje v Sloveniji ni tako kritično kot v Romuniji, Bolgariji ali Makedoniji

Golobič je bil kritičen do ustanavljanj različnih univerz in podelitev koncesij v preteklosti, ki so bile pogosto politične, zato se bo presodilo obstoječe koncesije in specifičnost v okolju. Golobič je cinično pripomnil, da stanje pri nas ni tako kritično, kot je recimo v Romuniji, kjer imajo 88 univerz, v Bolgariji jih je blizu 60, v Makedoniji pa imajo 23 univerz. "Konflikti z zatečenim stanjem bodo precejšnji, ker bodo odpori, da bi se preverilo smiselnost, smotrnost, korektnost in utemeljenost določenih potez iz preteklosti, veliki, istočasno pa brez tega ne bo mogoče narediti pomembnih korakov naprej pri oblikovanju neke uravnotežene in pravične visokošolske mreže v Sloveniji," meni Golobič.

Golobič: Visoko šolstvo mora biti od spodaj navzgor

Novih univerz naj ne bi bilo, preučilo pa se bo programe, ki so si med seboj podobni in teh naj bi bilo veliko. Zaradi teh prihaja do izpodrivanj, namesto da bi se ponudilo pestrost in raznovrstnost, ki bi zadostovali kapacitetam in potrebam okolja. "V dokumentu so podane analize, ukrepi, kako spremeniti visoko šolstvo, ki bo na primeren način uravnoteženo in vpeto v okolje od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol, ki je slej kot prej obsojena na hiranje in neuspeh. Znotraj omrežij se pojavlja prostor za natačnejše načrtovanje pobud in aktivnosti v Pomurju na tem področju," je zaključil Golobič.

V Pomurju je tik pred ustanovitvijo visokošolsko središče

Najstarejši pomurski akademik dr. Anton Vratuša je izpostavil izobraževanje za trajnostni razvoj, ki ga že izvajajo v Krajinskem parku Goričko, pričakujejo pa širšo podporo ministrstev. Kot primer je navedel leto 1974, ko so organizirali mednarodno strokovno srečanje s predstavniki znanosti in stroke iz 39 držav v razvoju v Ljubljani, Mednarodni center, ki so ga vsi vzeli za svojega, pa še danes deluje. Aurelio Juri je potegnil vzporednice Pomurje s Primorsko, kjer je visoko šolstvo veliko bolj razvito, Juri pa Prekmurju šteje v hendikep bližina Maribora, kjer je močna univerza. Na koncu je dr. Mitja Slavinec izpostavil pomembnost PAZU-ja, PIF-a in pobudo ustanovitve visošolskega središča, ki je tik pred ustanovitvijo in se ga ustanavlja na način javno-zasebnega partnerstva.