LOKALNO
FOTO: Je takšno gnojenje res potrebno?
Gnoj in kompost sta najpogosteje uporabljeni organski gnojili a nista edini. Med organska gnojila prištevamo rastline, ki jih namerno posejemo in jih zatem zadelamo v zemljo. Takšnim rastlinam pravimo zeleni podor. Lahko se odločimo namakanje rastlin. Te morejo stati določen čas v vodi saj čez čas na ta način pridobimo močna tekoča organska gnojila. Tretja varianta, ki pride v poštev predvsem na majhnih površinah je zastirka. Metuljnice pa so tiste, ki prav tako na poseben način obogatijo tla. Naravno gnojilo je tudi pepel, ki ga dandanes uporabljajo številni vrtnarji, kmetovalci in drugi poznavalci naravnih gnojil. Nekoliko manj znano je gnojenje z ovčjo volno, ki je na trgovskih policah v obliki peletov. Obstajajo pa tudi drugi peleti, ki jih ponujajo specializirane trgovine.
Hlevski gnoj je primeren za gnojenje takrat, ko ni več topel, torej je nekoliko odležan. Pri tem je treba poudariti, da je za razliko od hlevskega kompostirani gnoj že prešel fazo, ko mikroorganizmi potrebujejo dušik za razkroj oziroma ima sestava kompostiranega gnoja več lastnosti pravega komposta.
Foto: commons.wikimedia.org
Jesensko gnojenje je bolj priporočljivo saj se v času spomladanskega gnojenja lahko zgodi, da dušik rastlinam celo jemljejo. Strokovnjaki priporočajo gnojenje sredi oktobra, novembra je gnojenje že nekoliko pozno. Vse pa je odvisno od toplote, saj ta omogoča začetek preperevanja gnoja. Za učinkovitejše preperevanje gnoja ne smemo zadelati pregloboko, naj nasujemo le tanko plast zemlje. Čez zimo gnoja ne bi smeli pustiti na zemlji saj hranila pri tem izhlapijo, dodatno se s tem onesnažuje tudi ozračje.
Pri tem ne smemo pozabiti na vsem rastlinam oziroma kulturam gnojenje niti ne ustreza. Krompirju na primer pretirano gojenje povzroči krastavost, votlost gomoljev. Po gnojenju imajo naše rastline dovolj hranil za 3 leta, v tleh ostane trajni humus, ki rahlja tla, zadržuje hranila in dlje časa drži vlago.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
mojster lejko bi se podpisal ka bi vidle kakše so tvoje kompetence maš, ka lejko da vleš nasvete za gnojenje!
To je uničevanje narave(daleč od normalnega )vode itd
še premalo je gnujčnico potlejal pu jivi,tau ima ka je najmenje pau metra gnujšnice na jivi,tepa da dol vsehne,pa še tak od oka za 20 centi friškoga ,hlevskoga,kravjoga gnuja fajn gor...tau k leti maš te krumple debele ,kak od male dici glava,ka od tikvijh pa kukarce nanč ne gučin...še senžati bi se mogli z gnujšnico ponovno polejvati,kak več nišče ne polejvle gnujšnice,tak nega več pečark ( šampijonov) po senžataj..aja pa komentator Rile,ne jafkaj,ka tau z gnujšnico je najmenje,kak se pitna voda vničavle,čakaj ka de se pa hapilo škropiti ,na velkoma po jivaj,pa ka nas pa na din 50 letal preletij..gnujšnica je ži ud negda,da še nanč nišče nej filtrejral vodi,pa je narod prežijvo..marsikaj bole nasnajžnoga daš v usta ka sploj nevejš..lp
Kmetje so grozljivi onesnaževalec okolja. In kar počnejo s to gnojnico je grozljivo. Usmradijo in onesnažijo zrak po celotnih naseljih, da ne govorim o raznih pesticidih in škropivih, ki jih zmečejo v zemljo, njih hlapi pa veselo onesnažujejo bivalna naselja in zastrupljajo zrak ter živelj. Samo da bodo debeli "krumpli" in "tikvi" kot je napisal zgornji komentator. Benti no. Kje so pristojne službe??!! Pa saj v zakonu piše, da je kaznivo onesnaževanje okolja tudi s snovmi, ki usmrajujejo zrak. Kar pretrirana uporaba smrdljive gnojnice nedvomno je. Da ne govorim o neupoštevanju odredbe o omejitvi prometa s strani kmetov in vožnje traktorjev ob praznikih ter dela prostih dni. Veselo se jim fučka. Ni zakonov za njih. Samo debeli krompir in buče.
In za vse to, kar si napisal, dobijo še nepovratna sredstva, subvencije, popust pri nabavi pogonskega goriva, denarna sredstva za zavarovalne premije, ......... Ja, kmeteki, tako je, pa če se s traktorja dol lučite. 40 metrov od hiše ženinih staršev je kmetek za praznik dopoldan razlil nekaj tisoč litrov gnojnice. Pokazal sem mu, kje je vrag doma. Nikoli več tega ni ponovil. Tu od inšpektorjev ni prevelikega haska. Kot pravijo: za vsako rit raste šiba.
tvoj drek tudi onesnažuje zrak.
Potrebno je , še več gnojnice bi bilo potrebno zliti na nas , bi se morda vsaj malo očistili .
Pri nas se je kmetov čisto odpililo, pa ni mi janso od kod jim toliko gnojnice ? To je nenormalno, ne glede na letni čas, non stop, ob vsaki najmanjši napovedi dežja, kot obsedeni .
Vidim po komentarjih da imamo veliko "agronomov" kateri niti motike ne bi vedeli zakurblati da bi bilo manj onesnaženja iz kmetovanja.Najlažje je butasto pisariti in soditi,če ste za tako ekologijo je treba se tudi kdaj prignit in kaj narediti za svoje zdravje.