https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

POM-TURE

FOTO: Spoznajte prleške kolesarske poti v jeseni

3.11.2024  

Po Prlekiji je speljano kar nekaj kolesarskih poti. Odpravili smo se na kolesarjenje po Prlekiji in pri tem vsaj en del kolesarili po Poti traminca, poti Mura-Drava, Biotermalni poti, Grossmanovi poti in Vinskih turističnih cestah na območju Jeruzalema, ki so prepredeno z več kolesarskimi potmi. 

Z namenom je bil naš start v Radencih, ki s termami in hotelskim kompleksom velja za turistično mesto. V bližini poteka tudi več pešpoti ob Muri in pot ob vrelcih, a mi smo se na pot odpravili s kolesom. Iz Radencev smo se preko Boračeve povzpeli na Janžev Vrh, nadaljevali proti Kobilščaku in Radenskemu Vrhu ter po več spustih in vzponih le prišli na Kapelski Vrh. Tukaj je nekdaj stala zelo znana gostilna Dunaj, ki je privabljala številne turiste in domačine. Eden od simbolov Kapelskega Vrha je zagotovo cerkev Sv. Marije Madgalene, ki jo najdemo tudi v občinskem grbu občine Radenci.

Kolesarji lahko ob poti okušajo žlahtno kapljico v številnih gostilnah in vinskih hramih, ki so ob cesti ali v bližnji okolici. Treba je poudariti, da je tukaj "doma" tako Janževec kot Traminec. Po slednjem je poimenovana tudi kolesarska pot, ki se s Kapelskega Vrha nadaljuje skozi Turjanski Vrh, Hrašenski Vrh in naprej. Mi smo se na križišču v Hrašenskem Vrhu odločili za nadaljevanje poti priti Svetemu Juriju ob Ščavnici.

Naša pot se je torej nadaljevala skozi Spodnji Kocjan, Rožički Vrh naprej v dolino proti kraju Dragotinci. Omenjena pot ni tako prometna in je prav tako označena s kolesarskimi smerokazi. Sledi prečkanje podvoza pomurske avtoceste in obsežne Ščavniške doline, po kateri teče istoimenska reka, Ščavnica. 

Sveti Jurij ob Ščavnici, nekoč Videm ob Ščavnici, je danes občinsko središče in s Kulturnim in upravnim središčem center družbenega, kulturnega in umetniškega dogajanja. Gre za podeželsko občino, kjer je kmetijstvo na prvem mestu. Kolesarjenje je tukaj veliko lažje, saj je teren pretežno raven. Iz Svetega Jurija smo nato nadaljevali proti Mali Nedelji. Prvi klanec oziroma malo večji vzpon na grič nas je čakal že kmalu po kraju Žihlava. Odsek med Svetim Jurijem ob Ščavnici in Žihlavo je prometno zelo obremenjen saj tukaj poteka tudi glavna cestna povezava proti Ptuju. Na vrhu omenjenega klanca se pot nadaljuje po manj prometni cesti oziroma po Biotermalni kolesarski poti. 

Biotermalna kolesarska pot povezuje Malo Nedeljo, mlin v Precetincih, Staro Goro, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sovjak in Blaguško jezero. Pot je zelo raznolika, saj kolesarja popelje po gričevnati in ravninski pokrajini. Mi smo se odločili za nadaljevanje priti Ljutomeru.

Po ravnini nas pot med njivami in manjšimi vasmi pripelje do križišča z več smerokazi, spodaj je tudi tabla za Grossmanovo kolesarsko pot. Slednja velja za nekoliko daljšo pot, kolikor vam torej kondicija dopušča, se lahko odpravite proti Spodnjem Kamenščaku. 

Mi smo pot nadaljevali proti Cezanjevcem, skozi katerega je prav tako speljana Grossmanova kolesarska pot. Po prihodu v Ljutomer smo po kolesarski poti skozi mesto usmerili proti Ormožu. 

Kaj hitro smo nato zavili proti Jeruzalemu, ki je prepredeno s kolesarskimi potmi. Jeruzalemsko-Ormoške gorice so zaščitene v obliki krajinskega parka, preko spomeniškega varstva je zaščitena tudi tamkajšnja podeželska arhitektura (zidanice, dvorec, kmečke hiše). Na žalost je marsikatera stara kmečka hiša v propadanju in s tem kazi turistično podobo prelepega kraja. Naj vas v teh jesenskih dneh vreme ne odvrne od kolesarjenja, saj razgled z vinorodnih gričev, četudi malce meglen, prekrasen. 

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      03.11.2024 ob 8:57 gost

      To so destilacije kolesarske za tiste keri imajo električno kolo ker jih vleče v breg. Da se potem hvalijo kaki so oni kolesarji jih pa vleče v breg elektrika. Drugače bi se usral v hlače ne pa kolesarili po teh hribčkih.

      7 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.