FOTO: Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Cezanjevci

V petek, 16. novembra, so bili slovenskega zajtrka deležni tudi otroci, ki obiskujejo vrtec Cezanjevci. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je letos eden izmed osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane in je bil organiziran v številnih šolah in vrtcih po državi. Pri tem so otroci jedli domačo hrano z bližnjih kmetij in lokalnih ponudnikov. Tradicionalnega slovenskega zajtrka v vrtcu Cezanjevci se je udeležil tudi podžupan Občine Ljutomer, Janko Špindler ter ravnateljica OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, Brigita Hojnik.

Vrtec Cezanjevci spada pod Osnovno šolo Janka Ribiča Cezanjevci in je bil pred približno dvema letoma preseljen na novo lokacijo, kjer so zgradili nov vrtec. Gradnjo vrtca je v celoti financirala Občina Ljutomer. Tako kot v drugih vrtcih po Sloveniji se tudi v vrtcu Cezanjevci trudijo, da skozi celo leto otrokom ponudijo čim bolj zdrave obroke hrane. Tradicionalni slovenski zajtrk je tokrat sestavljalo maslo in mleko s kmetije Kolar (Ključarovci), kruh s kmetije Kramar (Stara Cesta), jabolka iz sadjarstva Trstenjak (Stročja vas) ter med od Robija Marina s Polenšaka. Žal takšnega zajtrka ne morejo organizirati vsak dan, poudarili pa so, da 1x na mesec uporabljajo masla in mleka iz že omenjene kmetije Kolar.  

Otroci iz vrtca Cezanjevci so pred dnevi gostili tudi čebelarja, Janeza Vencelja. Tako so otroci spoznali "delo" in pomen čebel. Priložnost so imeli tudi pokukati v prenosni panj s satovji v različnih fazah obdelave. Predstavljena je bila tudi zaščitna obleka, ki je za čebelarje zagotovo nepogrešljivi del opreme. Pomemben del je bila tudi degustacija medu, saj želijo mladim približati to naravno, skorajda že pozabljeno sladilo. 

Kljub temu, da ob vrtcih ne smejo stati vrt, drevesa s katerih bi otroci lahko zaužili produkte narave se s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk trudijo otrokom, mladini in širši javnosti približati pomen zajtrka, prednosti lokalno pridelanih živil oziroma živil, ki so pridelana ali predelana v Sloveniji. Zanimivo je, da je vrtcem na podeželju onemogočeno vsakršno delovanje na področju kmetijstva in čebelarstvo ali vsaj tesnejšega sodelovanja z lokalni ponudniki domačih produktov. Podeželsko okolje bi lahko bolje izkoristili za učne prikaze določenih vsebin, ki so prisotne v lokalnem okolju. Ob tem podeželje omogoča tudi več športnih dejavnostih na prostem, ki je ga v vrtcu Cezanjevci poslužujejo v obliki sprehodov in drugih športnih dejavnosti. 

Več fotografij v spodnji galeriji...