FOTO: V Aleji velikih odkrili nov doprsni kip generala Rudolfa Maistra

V petek, 23. novembra, so v Aleji velikih ob doprsnem kipu Antona Trstenjaka, Petra Dajnka, Janka Šlebingerja, Antona Krempla, Franca Simončiča, Jožefa Veršiča, Janeza Akvile, Manka Golarja in Franceta Vebra odkrili še nov doprsni kip generala Rudolfa Maistra. Slednje je delo akademskega kiparja Mirka Bratuše. Kip so odkrili vodja projektne skupine Dušan Zagorc, župan Občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko in podpredsednik Zveze društev GENERAL MAISTER, Marjan Farič. 

Zbrane je najprej pozdravil župan Občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko. Poudaril je domoljubni naboj v tistem času, zelo hudem času, ko so "fantje po 4 leta krvavi moriji" gledali umirajoče soborce ter po prihodu domov želeli le,"da bo vsega tega konec" in "naj že bo mir". Prošnja, ukaz domoljuba Rudolfa Maistra, naj slovenski fantje dajo puške na ramo in gredo braniti slovenski prostor si zagotovo zasluži posebno mesto v zgodovini slovenskega naroda. Rojko doda "slava njihovemu spominu, domoljubju", ki je "slovenski rod, slovensko državo tlakoval že pred daljnimi daljnimi 100 leti". 

Slavnostni govornik na odkritju doprsnega kipa Rudolfa Maistra je bil podpredsednik Zveze društev GENERAL MAISTER, Marjan Farič. Izteka se leto, v katerem se spominjamo niza prelomnih dogodkov, ki so usodno zaznamovali zgodovino slovenskega naroda začne Farič in zbrane spomni, da prav danes na državni praznik Rudolfa Maistra obeležujemo stoto obletnico njegovih prizadevanj za severne slovenske meje. Dne 11. novembra 1918 se konča 1. svetovna vojna in po besedah govornika Fariča "prva moderna vojna globalnih razsežnosti in ne sluteno uporabo nove vojaške tehnike za ceno 13. milijonov človeških življenj". Propade tudi Avstro-Ogrska, katere del so bile slovenske pokrajine. Farič je spregovori o tem, da je za zavarovanje slovenskih interesov in narodnih meja na Štajerskem nedvomno poskrbel slovenski častnik, major pozneje general Rudolf Maister, ki je vidno nasprotoval sklepu takratnega občinskega sveta v Mariboru.

Dne 30. oktobra 1918 je namreč omenjeni občinski svet (ki ni imel niti enega Slovenca) sprejel sklep, da je Maribor z zaledjem sestavni del nove države Nemške Avstrije. Maister zavedajoč se pomena tega dejanja je 1. novembra 1918 postavil na stran večinskega, slovenskega prebivalstva in pred mestnim poveljnikom ter drugimi zbranimi častniki zavrnil nemško izjavo s svojimi znamenitimi besedami. Dejal je "ne priznavam teh točk, Maribor smatram za posest države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso spodnjo Štajersko". Maister je nato odšel v Ljubljano in žal naletel na "gluha ušesa" takratne slovenske narodne vlade saj jih ni mogel prepričati o nujnosti splošne mobilizacije za zavarovanje slovenske meje na Štajerskem in Koroškem.

Tudi v Gornji Radgoni so se odvijali boji med slovenskimi in avstrijskimi enotami. Avstrijske sile so imele precej madžarskih prostovoljcev in bile 10 krat bolj močnejše od slovenske enote z 210 Maistrovimi borci, na drugi strani. Na Avstrijski strani je poveljeval poveljnik Mikl, ki je bil nedvomno slovenskih korenin. Po pomoči prostovoljcev iz Ljutomera in Maribora je desni breg ostal slovenski, pariška mirovna konferenca pa je določila, da Radgonski kot ostane na avstrijski strani. Slavnostni govornik doda tudi to, da "Maister ni bil politik, vendar imajo njegova dejanja nesporno izjemno pomembne politične dimenzije". 

Za kulturni program na prireditvi ob odkritju novega doprsnega kipa Rudolfa Maistra so poskrbeli Pihalni orkester Gornja Radgona, pevka Urška Šubašič in klaviaturist Valter Klemenčič ter devetošolki iz Osnovne šole Gornja Radgona. 

Več fotografij v spodnji galeriji...