Evropa 2020: Mobilnost mladih pogojuje denar

Zaradi vse večje problematike brezposelnosti mladih v Evropski uniji bo ena od pobud v okviru nove strategije Evropa 2020 pobuda Mladi in mobilnost. Le-ta se po mnenju evropskega poslanca dr. Zvera v Sloveniji premalo izkorišča, zastavljeni cilj pa so nuja, da se uresničijo.

Mlajši od 30 let predstavljajo petino vseh prebivalcev Evropske unije in so zelo pomembni za njeno gospodarstvo, zaskrbljajoče pa je, da je med mladimi, ki so mlajši od 25 let, v Evropski uniji kar 5 milijonov brezposelnih, kar je milijon več kot leta 2009. Skupna stopnja brezposelnosti mladih v EU znaša 20,4 odstotkov in je več kot dvakrat višja od stopnje brezposelnosti celotnega aktivnega prebivalstva, ki znaša 9,6 odstotkov.

Mobilnost mladih v Sloveniji je slabša kot v ostalih državah EU

Prav zaradi zgoraj omenjenih podatkov je v novi strategiji Evropa 2020 tudi pobuda Mladi in mobilnost, s katero želi EU doseči učinkovitejše izobraževanje in usposabljanje glede na potrebe mladih, spodbujanje mladih, da bi izkoristili štipendije v državah EU za študij in usposabljanje, ter spodbuditi države EU k sprejemanju ukrepov, s katerimi bi mladim omogočili lažji prehod iz šole k delu. In kakšna je sploh mobilnost mladih v Sloveniji napram ostalim državam v EU?

"Mobilnost v Sloveniji napram Evropske unije se razlikuje in to v slabšem smislu, saj v tem zaostajamo za evropskim povprečjem.Nekatere evropske države imajo veliko učne in delovne mobilnosti, medtem ko je Slovenija na repu. Razlog za to je predvsem denar, medtem ko so jezikovne bariere vse manj pomembne," meni evropski poslanec dr. Milan Zver in dodaja, da se premalo izkoriščajo različne štipendije in donacije. Dr. Zver opozarja tudi na pomanjkljivost, da pri nas ni sistemske možnosti na priprave na mobilnost.

Denar je težava tudi drugod, ne samo pri nas

Po zadnji anketi Evrobarometra je več kot polovica mladih v Evropi pripravljena ali želi delati v drugi evropski državi, vendar pa je kot ugotavlja tudi dr. Zver prav pomanjkanje denarja odločilnega pomena, da ne storijo tovrstnega koraka. Študije kažejo, da študenti, ki so del svojega študija ali usposabljanja opravili zunaj svoje matične države, povečali možnosti njihove zaposljivosti in so bolj odločni za zaposlitev v tujini kasneje v življenju. Ob tem so pri delodajalcih v prednosti, ker si pridobijo veščine govorjenja tujega jezika, medosebne kompetence in prilagodljivost. Po mnenju dr. Zvera bi mladi potrebovali več priprav in informacij, kaj jih v tuji državi čaka, tako bi bil tudi izplen lahko večji. V prihodnjih letih se bo to skušalo izboljšati preko EU s financiranjem šolskim sistemom priprav na študijsko in delovno mobilnost, kar bo po Zverovem mnenju povečalo udeležbo in učinkovitost same mobilnosti pri nas. Najbolj znana programa za izmenjavo sta Erasmus in Leonardo da Vinci.

Cilja sta realna in uresničljiva

Evropski parlament je 12. maja z veliko večino sprejel poročilo dr. Zvera Mladi in mobilnost - okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi. Pobuda Mladi in mobilnost kot del nove strategije EU Evropa 2020 predlaga 28 ključnih ukrepov, s katerimi želi izobraževanje in usposabljanje prilagoditi potrebam ljudi in jih opogumiti, da bi bolj številčno izkoristili štipendije EU za študij ali usposabljanje v drugi državi. Vse to naj bi povečalo zaposljivost mladih in njihov dostop do trga dela. Pobuda Mladi in mobilnost naj bi pomagala doseči krovne cilje strategije Evropa 2020 glede zmanjšanja deleža osipnikov s 15 na 10 odstotkov in povečanja deleža mladih s terciarno ali enakovredno izobrazbo z 31 na vsaj 40 odstotkov do leta 2020. Pa sta omenjena cilja realna?

"Mislim, da bi to morala biti realna cilja, V lizbonski strategiji smo si pred dvanajstimi leti zastavili neuresničljive cilje, tukaj pa sta ta dva uresničljiva. Mi moramo zmanjšati osipnike, torej tiste, ki prezgodaj zapustijo šolo na manj kot deset odstotkov. Tudi če kdo pusti šolo, mu moramo dati drugo možnost, ga intervirati v družbo. To je zdaj politika Evropske unije, nihče ne sme ostati zunaj izobraževalnega sistema ali trga dela ipd.

Foto: milanzver.eu

Drugi cilj pa je skoraj nuja, saj to gospodarstvo zahteva. Za evropsko gospodarstvo pravimo da je gospodarstvo z visoko tehnologijo, ki producira dodano vrednost in ne moremo si privoščiti, da bi še naprej veliko zaostajali za ZDA in Japonsko. Na Japonskem imajo že zelo dolgo petdeset odstotkov delovnih mest, ki zahtevajo visoke šolske kvalifikacije, v Ameriki je ta odstotek štirideset, v Evropi pa samo enaintrideset," pravi dr. Zver.

Povečati vlaganja v izobraževanja

Da bi to uresničili pa se mora po mnenju dr. Zvera povečati vlaganja v izobraževanje in navede, da recimo v Ameriki vložijo dvakrat toliko za študenta kot v Evropski uniji, v Sloveniji pa še manj kot v Evropski uniji. "To pomeni, da moramo v bolonjski proces, nastajanje skupnega evropskega visokošolskega prostora, bistveno več vlagati. Tako na evropski kot tudi nacionalni ravni. Zaenkrat v Evropi kaže dobro kljub težavam s proračunom in denarjem, tako da bodo programi namenjeni mladim obstali in se še povečali, ampak to ni dovolj. Ključno odgovornost imajo vendarle nacionalne države, ki so primarno odgovorne za proces izobraževanja," zaključuje dr. Zver.

Preberite tudi:

Evropa 2020: Preko inovacij do dobro plačanih delovnih mest

    -----------------------------------------------------------------------------

Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije.

Prispevek je sestavni del finančne podpore programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank.

http://www.evropa.gov.si

Program obveščanja izvaja Urad Vlade RS za komuniciranje.