Družbena omrežja čedalje bolj odzivna na sovražni govor

Evropska komisija je v sodelovanju z 39 organizacijami iz 26 članic Evropske unije izvedla že četrto spremljanje izvajanja kodeksa ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na internetu. V sklopu programa Spletno oko so preverjali odzivnost družbenih omrežij na prijave slovenskih primerov sovražnega govora. Ta se je v primerjavi s prejšnjim spremljanjem še nekoliko izboljšala.

Kodeks, ki predstavlja enega izmed osrednjih ukrepov, s katerim se Evropska komisija sooča s perečo problematiko internetnega sovražnega govora, so konec maja 2016 podpisali predstavniki družbenih omrežij Facebook, Twitter, YouTube in Microsoft.

Četrto spremljanje izvajanja kodeksa potrjuje nadaljnji napredek družbenih omrežij pri izpolnjevanju zaveze, da bodo na večino zahtevkov za odstranitev nelegalnega sovražnega govora odgovorila v manj kot 24 urah ter da bodo, če bo to nujno, odstranila ali onemogočile dostop do takšnih vsebin.

V Evropi odstranjenih 72 odstotkov prijavljenih primerov

Družbena omrežja so v povprečju odstranila 72 odstotkov prijavljenih primerov sovražnega govora, ki so jih prijavile organizacije iz 26 držav članic EU. V prvem monitoringu je ta delež znašal zgolj 28 odstotkov, v drugem 59 odstotkov, v tretjem pa 70 odstotkov.

Facebook je odstranil 82,4 odstotkov, Youtube 84,9 odstotkov, Twitter pa 42,3 odstotkov prijavljenih spornih vsebin.

V povprečju so omrežja odstranila 85,5 odstotkov primerov, kjer je šlo za pozivanje k umoru ali nasilju proti specifičnim skupinam in 58,5 odstotkov vsebin, kjer je šlo za druge oblike sovražnega govora.

Odzivnost na slovenske prijave 91,7 odstotna

Odzivnost družbenih omrežij se tudi za prijave iz Slovenije opazno izboljšuje, saj so v tokratnem spremljanju v povprečju odstranila 91,7 odstotkov vseh prijavljenih primerov sovražnega govora, medtem ko je denimo v tretjem monitoringu ta delež znašal 78,3 odstotkov, v prvem spremljanju leta 2016 pa ni bil odstranjen niti en primer.

Kot so zapisali pri Spletnem očesu so tudi tokrat primere sovražnega govora najprej prijavili kot običajni uporabniki. V štirih petinah primerov je temu sledila odstranitev vsebin. Če vsebina ni bila odstranjena, so nato dobro petino prijavili še kot tako imenovani verodostojni prijavitelji. Slednje predstavlja alternativno obliko prijave, katere namen je, da se na dodaten način preverja odzivnost družbenih omrežij.

Najmanj odziven je Twitter

Tudi pri slovenskih primerih so očitne razlike v odzivnosti med Facebookom in YouTubom na eni strani ter Twitterjem na drugi. Facebook se je z odstranitvijo ali s pojasnilom o neodstranitvi v 24 urah odzval na skoraj vse običajne prijave sovražnega govora, na njihovi podlagi pa je odstranil 92 odstotkov prijavljenih primerov. Youtube je odstranil 78 odstotkov na običajen način prijavljenih primerov, za Facebookom pa zelo zaostaja pri obveščanju prijaviteljev o obravnavi prijav.

Twitter po drugi strani pri običajnem načinu prijave ni odstranil niti enega primera sovražnega govora in o tem tudi ni podal pojasnila. Po stopnjevanju prek kanala verodostojnih prijaviteljev pa jih je odstranil 75 odstotkov. To je problematično, saj bi morala družbena omrežja z vso zavzetostjo obravnavati vse prijave.