FOTO: S posebno slovesnostjo so se spomnili na dr. Antona Vratušo

V ponedeljek, 18. februarja je v Pomurskem muzeju potekal Spominski dan Ustanove v spomin na častnega člana, akademika dr. Antona Vratušo.

Slovesnost so s krajšim kulturnim programom obogatili učenci Osnovne šole Grad, ki so se predstavili s pesmijo in kratko igro. Omenjena šola pa ni bila izbrana po naključju, temveč je ravno OŠ Grad, akademik podaril kar nekaj svojih knjig.

Častna gostja je bila prof. dr. Cvetka Hedžez Toth, ki se je s predavanjem, ki ga naslovila "Solidarnost kot pravičnost", dotaknila kar nekaj aktualnih ter družbeno pomembnih vprašanj. Je ena izmed vodilnih in nadvse ustvarjalnih slovenskih filozofinj in redna profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti. Svoje študije objavlja v domačem in tujem strokovno-revialnem tisku. V njenem bogatem opusu ima posebno mesto sedem kapitalnih znanstvenih knjižnih del. Bila je aktivna udeleženka študentske pomladi v letih 1968 - 1972, česar se je dotaknila tudi v svojem predavanju. Bila je Vratuševa učenka, svojo angažiranost pa potrjuje s številnimi komentarji v reviji "Svobodna beseda", intervjuji, javnimi nastopi, sodeluje tudi v Ustanovi, PAZU-ju, ZZB za vrednote NOB in drugih organizacijah. Pogovor je vodil Marjan Šiftar, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. 
Anton Vratuša je bil doktor slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja na Fakulteti družbenih znanosti Univerze v Beogradu in na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen je bil leta 1915 na Doljnih Slavečih, umrl pa je leta 2017. Diplomiral je na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani 1941, istega leta dosegel doktorat znanosti z disertacijo Levec in Ljubljanski zvon. Leta 1950 je ob delu končal tretjo stopnjo študija iz družbenih ved na Visoki politični šoli v Beogradu. Sodeloval v tudi NOB-u od leta 1941.

Objavil je več kot tristo petdeset razprav in člankov v domačih in tujih znanstvenih ter strokovnih časopisih. Samostojna dela: Levec in Ljubljanski zvon (doktorska disertacija 1941), Profili neuvrščenosti (1980), Ten years of ICPE (1984), Iz verig v svobodo, Rabska brigada (1998), Piran, a green coastal community in the Northern Adriatic (2002), Vrt spominov in tovarištva (Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija na Petanjcih (2004)). Bil je podpredsednik predsedstva Zveze združenj za družbene vede Jugoslavije in član sveta Mednarodnega združenja za politične vede (IPSA) (1996–1990), član upravnega odbora inštituta OZN za raziskovanje in izobraževanje (UNITAR) (1969–1990), član uprave Mednarodnega inštituta za oceane na Malti (IOI) (1972–2002). Izredni član SAZU je bil od 23. marca 1978, redni član pa od 23. maja 1985. Bil je tudi predsednik odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin (1988–2002).

Več fotografij v spodnji galeriji ...