Za kaj so občine porabile največ investicijskih sredstev?

Projekt Zlati kamen, ki vsako leto izbere razvojno najprodornejšo občino v Sloveniji je pred kratkim objavil podatke, za kaj so občine v zadnjih desetih letih namenile največ investicijskih sredstev.

Največ, skoraj petina sredstev, je bilo porabljenih za gradnjo in vzdrževanje cestne infrastrukture. Od dobrih osmih milijard, kolikor so slovenske občine porabile med leti 2008 in 2017, je bilo za ceste porabljenih milijardo in pol. Približno toliko so občine porabile skupaj za šole, vrtce in kulturne domove.

Vir: Zlati kamen

Več kot 1,2 milijardi evrov so občine vložile v zbiranje in čiščenje odpadnih vod, torej v prenovo in širjenje kanalizacijskih omrežij ter gradnjo čistilnih naprav.  Dobrih 800 milijonov je bilo vloženih še v vodovodno omrežje.

Za druge dejavnosti s področja gospodarskih zadev, kjer gre večinoma za naložbe v poslovne cone, inkubatorje in podobno, so občine v desetih letih porabile 250 milijonov evrov.

Za protipožarno varnost, kar z drugimi besedami pomeni za gasilske domove in opremo, pa so občine porabile 156 milijonov, kar ni dosti manj kot za občinska stanovanja in precej več, kot na primer za turizem.

Zneske so v okviru projekta preračunali tudi na prebivalca. Povprečni znesek za investicije v 212 občinah znaša v desetih letih 4.614 evrov na prebivalca, vključuje pa tako investicijske odhodke kot investicijske transferje. Na leto so torej v slovenskih občinah porabili za naložbe v povprečju 461 evrov na prebivalca.

Na seznamu občin, kjer so za posamezne namene porabili največ, sta se znašli tudi dve pomurski občini.

V ceste so relativno največ vložili v najmanjši slovenski občini Hodoš, in sicer v desetih letih kar 3.923 evrov na prebivalca. Ceste v Hodošu so torej stale več kot evro na dan na vsakega prebivalca. Po naložbah v vodovod pa so s 3.766 evrov na prebivalca prvi v Sloveniji občina Šalovci.

* Fotografije so simbolične.