Dan žil v Splošni bolnišnici Murska Sobota

Ob včerajšnjem dnevu žil so se tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota pridružili akciji osveščanja javnosti o pomenu periferne arterijske bolezni.

Periferna arterijska bolezen predstavlja še en obraz ateroskleroze, bolezni, ki povzroča zamašene žile v telesu. Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda. Obloge pa se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov kot sta srčni infarkt ali možganska kap.

Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni na katere lahko vplivamo so kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi.

Ker velika večina bolnikov zaradi bolezni nima težav dokler ne pride do resnih zapletov, je bistvenega pomena pravočasna postavitev diagnoze ter preventivno delovanje v smeri zmanjševanja dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad kot tudi z uporabo zdravil.

Dan žil, katerega namen je osveščanje javnosti o pomenu periferne arterijske bolezni, je Združenje za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja je letos organiziralo že šestič. Akcija je potekala na številnih lokacijah po Sloveniji.

Foto: SB MS

Stojnico v murskosoboški bolnišnici so v avli kirurškega bloka pripravili v sodelovanju kardiološkega odseka Internega oddelka in odseka za žilno kirurgijo Kirurškega oddelka v sredo, 13. marca, med 8. in 13. uro. Na stojnici so merili gleženjski indeks, krvni tlak, krvni sladkor ter opravljali svetovanje glede dejavnikov tveganja za aterosklerozo.

Meritev gleženjskega indeksa je hitra, enostavna in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvavitve nog, ki jo lahko opravite pri svojem zdravniku.