Pomen vodnega potenciala pri prizadevanjih, vezanih na podnebno-energetske izzive prihodnosti

Slovenijo v prihodnjih desetletjih čakajo številni izzivi pri oblikovanju celostne politike razogljičenja ter postopnega pravičnega prehoda v nizkoogljično družbo. Premiki bodo potrebni tako na ravni države kot gospodarskih družb, posameznih sektorjev, regij in lokalnih okolij. Vodna energija je pri tem najpomembnejši vir, ki lahko pripomore k bistvenemu znižanju izpustov toplogrednih plinov ter postopnemu ukinjanju fosilnih goriv.

Podnebne spremembe nam predstavljajo velik izziv, zato mora biti skrb za trajnostno sprejemljive energetske rešitve naša skupna zaveza. K temu je prejšnji teden pozvalo tudi na tisoče mladih, ki so v odmevnem javnem shodu, ne le pri nas, ampak tudi drugod po svetu, pozivali h konkretnim ukrepom za iskanje rešitev za  podnebno-energetske izzive.

»Zavedamo se, da umeščanje energetskih objektov v prostor zahteva posebno skrb, okoljsko presojo in nadzor, a tako je pri vseh infrastrukturnih posegih. Zato naše delo jemljemo z vso odgovornostjo in si prizadevamo za izvedbo z najmanjšim možnim vplivom na okolje. Tako smo ravnali do sedaj in bomo še naprej tudi pri načrtovanju novih projektov«, je ob tem izpostavil Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM), največjega posamičnega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji.

Podnebne spremembe, ki so posledica emisij toplogrednih plinov, zahtevajo spremembo večine človeških dejavnosti, vključno z vedenjem in življenjskim slogom, kot tudi na področju tehnologij, razvoja in inovacij.

Hidro potencial je del rešitve, ne del problema

Naravne danosti Slovenije so tiste, ki kažejo pot, po kateri moramo stopiti, če se želimo vsaj približati zastavljenim ciljem. V Sloveniji proizvedejo hidroelektrarne približno tretjino vse letno proizvedene električne energije, pri čemer imamo še precej rezerv na področju izkoriščanja okolju sprejemljivega hidroenergetskega potenciala (op. na Norveškem hidroelektrarne zagotavljajo 99 odstotkov domačega povpraševanja po električni energiji).

Od vseh obnovljivih virov energije je hidroenergetski potencial tisti, kjer lahko Slovenija izkorišča in nadalje razvija tehnično znanje in tehnologije, saj zmoremo več kot 95 odstotkov celotne investicije v nove hidroelektrarne izpeljati z domačim znanjem. Med tehnologijami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije imajo hidroelektrarne tako energetske kot makroekonomske in druge prednosti.

Sodobni hidroenergetski objekti niso več zgolj proizvajalci električne energije, so večnamenski objekti, ki pozitivno prispevajo k razvoju kmetijstva (namakalni sistemi), k protipoplavni zaščiti, k širitvi turizma, re-naturalizaciji degradiranih območij ter trajnostnemu razvoju. Njihov nepogrešljiv doprinos pa je viden tudi na področju lokalnega gospodarstva, saj prinašajo nova delovna mesta.

»Energija mora biti trajnostna, varna in dostopna za vse. Naš cilj je zagotoviti čim manjši vpliv na okolje ter varno oskrbo podjetij in gospodinjstev z električno energijo po konkurenčnih cenah. Od tega imajo koristi vsi državljani Republike Slovenije, medtem ko lokalne skupnosti pridobijo nove finančne vire, urejeno novo infrastrukturo in delovna mesta«, je poudaril Bogdan Barbič, direktor Hidroelektrarn na Spodnji Savi (HESS).

Slovenija mora pokazati več ambicioznosti

Energetska tranzicija zato od nas zahteva bolj odločne korake v smeri usklajenih politik, zato si prizadevamo, da se vzpostavi širši dialog med Vlado Republike Slovenije, zainteresiranimi javnostmi, nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi in celotno družbo. Za prehod Slovenije v brezogljično družbo je nujno razumevanje portfelja oskrbe z energijo in dekarbonizacije toplotnih, transportnih in energetskih sistemov, ki bodo zagotavljali osnovo za varno in cenovno dostopno toploto, elektriko in mobilnost v prihodnjih desetletjih.

»Pri energetski izrabi vodnega potenciala je poleg strogih okoljevarstvenih zahtev potrebno upoštevati tudi načela sonaravnega in trajnostnega razvoja. Večnamenskost hidroenergetskih objektov se v praksi lahko kaže tudi v preskrbi s pitno vodo, ribogojništvom, hranilniki vodne v sušnih obdobjih, zadrževalniki ob poplavah …  V strukturi proizvedene električne energije v Sloveniji je delež, ki ga prispevajo hidroelektrarne nenadomestljiv. Ob pričakovani rasti porabe energije v prihodnje bo potrebno delež proizvedene električne energije v hidroelektrarnah najmanj ohranjati«, je pojasnil mag. Radovan Jereb, direktor Soških elektrarn Nova Gorica (SENG).