MOMS: »Zamenjava direktorja, ki krši predpise ni linč«

Dolžnost javnega zavoda, da zdravila nabavlja po pravilih javnega naročanja je predpisana zato, da se v transparentnem in konkurenčnem postopku izberejo najugodnejši ponudniki, s tem pa doseže najnižja cena za vse uporabnike. Nespoštovanje predpisov o javnem naročanju privilegiranim dobaviteljem omogoča monopolni položaj, posledično pa dražja zdravila. Zamenjava direktorja, ki krši predpise tako ni linč kot to navaja Miran Golub, ampak skrb za javni interes, skrb za pacienta.

Zato ni potrebno braniti direktorja Pomurskih lekarn, razen če Golub meni, da minister za javno upravo Rudi Medved in vrhovni državni revizorji Računskega sodišča nimajo prav, ko trdijo, da so javni lekarniški zavodi dolžni nabavljati zdravila po Zakonu o javnem naročanju. Da je Državna revizijska komisija ravnala narobe, ko je v skladu s svojimi pristojnostmi zoper direktorja Pomurskih lekarn zaradi neizvajanja javnih naročil vložila obdolžilni predlog. Še več, vsi navedeni so potemtakem soodgovorni za linč direktorja Pomurskih lekarn. Če je to linč, potem po mnenju Lekarniške zbornice, očitno predpisi za direktorja Pomurskih lekarn ne veljajo.

MOMS se že od leta 2015 trudi vzpostaviti zakonito poslovanje Pomurskih lekarn, ki že leta delujejo mimo veljavnih zakonov in pravil. Po  letih prizadevanj, da s pravno formalnimi postopki dosežemo, da se preneha nedopustna poslovna praksa, ki ogroža obstoj Pomurskih lekarn, prav tako pa interese uporabnikov, je nekorektno temu reči javni linč.  Tisti, ki pa ga je potrebno braniti je pacient. Opuščanje javnih naročil pomeni dražja zdravila tako na recept kot brez recepta in slabša kakovost storitev. Kar pa vedno prekomerno plačata ZZZS oziroma pacient osebno. To ugotavlja tudi Agencija za varstvo konkurence.

Vnaprejšnja ugotovitev Goluba, ki je hkrati predsednik lekarniške zbornice in hkrati lekarnar zasebnik v prostorih Kemofarmacije, da javnega naročila ni možno izvesti v skladu s predpisi ni nobeno presenečenje. 1) Če bi skupno javno naročilo nabave zdravil za javne zavode uspelo, bi javni lekarniškimi zavodi imeli boljše pogoje poslovanja kot zasebne lekarne. Zasebnikom kot je Golub to seveda ni v interesu, saj bi s tem ogrozili sami sebe, torej lekarnarje zasebnike. 2) Golub ima zasebno lekarno v prostorih Kemofarmacije. Gre za enega največjih dobaviteljev zdravil, kar ustvarja videz, da Golubov zasebni interes vpliva na objektivno  in nepristrano pripravo razpisne dokumentacije za skupno javno naročilo nabave zdravil javnih lekarniških zavodov. Če Golub že vnaprej ugotavlja, da zbornica javnega naročila ne more izvesti v skladu s predpisi, bi pričakovali, da izvedbo javnega naročila zavrne. 

Razni izgovori dokazujejo zgolj eno. Lekarniški zbornici in dobaviteljem zdravil trenutno neurejeno stanje več kot ustreza. Zato tudi ni naključje, da je za izvedbo skupnega javnega naročila nabave zdravil za vse javne lekarniške zavode zadolžen lekarnar zasebnik, kot tudi aktivnosti, ki jih vodi Lekarniška zbornica za zaščito direktorja Pomurskih lekarn. Ob tem pa pozabljajo, da Pomurske lekarne niso izvajale javnih naročil ne samo za zdravila ampak tudi za storitve in drugo blago kot so informacijski sistem, računalniki… Očitno po mnenju zbornice tudi v teh primerih ni možno izvesti javnega naročila, so zapisali pri MOMS.