https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

KULTURA

FOTO: Odprli so razstavo Nandeta Vidmarja in Vladimirja Makuco

Murska Sobota, 05.07.2019 ob 6:05  

V četrtek, 4. julija 2019, je v prostorih Galerije Murska Sobota, potekala novinarska konferenca pred odprtjem razstave Nandeta Vidmarja in Vladimirja Makuca. Razstavo Nandeta Vidmarja je predstavila višja kustodinja Irma Brodnjak, razstavo umetnika Vladimirja Makuca in njegova dela pa je predstavil muzejski svetnik dr. Robert Inhof. Otvoritev obeh razstav je bila v četrtek, 4. julija 2019, ob 19. uri v Galeriji Murska Sobota. 

https://www.ris-dr.si/

Nande Vidmar je bil rojen leta 1899 v Proseku. Osnovno šolo je obiskoval na Brezovici in v Ljubljani. Do leta 1913 je obiskoval nižjo gimnazijo, nato pa se je vpisal na učiteljišče v Ljubljani. Leta 1917 je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko. Med drugim je služil v Slovenski Bistrici, vojaščino pa je zaključil v Trstu. Leta 1919 je opravil maturo in se zaposlil kot učitelj na Koroškem. Leta 1920 nastopi službo učitelja v osnovni šoli v Št. Rupertu pri Laškem. Leta 1922 postane član Kluba mladih. Jeseni 1923 se vpiše na likovno akademijo v Zagrebu, a študij po enem letu prekine. Leta 1928 nastopi službo šolskega upravitelja na osnovni šoli Št. Lenart. Istega leta postane član umetnostnega združenja Hagebund na Dunaju. Leta 1933 se vpiše na Višjo pedagoško šolo v Zagrebu, a po enem letu študij prekine. Leta 1934 postane član društva Slovenski lik. Leta 1935 se z družino zaradi službe učitelja preseli v Tržič. Leta 1941 pobegne iz Tržiča v Ljubljano in se pridruži OF, kjer postane obveščevalec v njeni kulturniški organizaciji. Leta 1942 ga aretirajo Italijani in nato internirajo v taborišče Gonars, od tam pa ga premestijo v taborišče Renicci. Po italijanski kapitulaciji se leta 1943 vrne v Ljubljano in pridruži partizanom. Leta 1945 postane učitelj risanja na realni gimnaziji v Črnomlju. Leta 1946 se v Ljubljani zaposli kot profesor risanja na VI. državni gimnaziji. Leta 1960 Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani izroči večji del predvojnega socialno angažiranega in partizanskega opusa. Leta 1980 Kulturnemu centru Murska Sobota, DE Galerija, podari 107 likovnih del. Umre leta 1981 v Ljubljani v starosti 82 let. 

˝Pričujoča razstava prikazuje bogato zapuščino znotraj opusa znanega slovenskega slikarja in grafika Nandeta Vidmarja. V Galeriji Murska Sobota smo globoko hvaležni umetniku, da je v letih 1979 in 1980 za galerijsko stalno zbirko poklonil 107 likovnih del, risb in grafik, katerega izbor predstavljamo v pričujoči razstavi. Gre za dela, nastala pred, med in po 2. svetovni vojni in so poleg umetniškega tudi iz zgodovinskega vidika pomemben dokument časa, v katerem so nastajala. Iz predvojnega obdobja lahko na razstavi vidimo risbe kmečkih in delavskih prizorov, skozi katere umetnik opozori na socialno razslojenost družbe tistega časa,˝  je povedala višja kustodinja Irma Brodnjak. 

Vladimi Makuc je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1954 diplomiral. Pri profesorju Miroslavu Šubicu je leta 1956 končal specialko za restavratorstvo in konservatorstvo. Pomagal je pri restavriranju srednjeveških fresk in izdeloval natančne kopije. Na začetku se je kot umetnik posvečal predvsem grafiki. Do leta 1960, ko je šel študirat v Pariz k Johnnyju Friedlenderju, je ustvarjal predvsem lesoreze, po tem letu pa jedkanice in akvatinte. Umetnik je izbral svojo lastno motiviko, ki je v največji meri vezana na Primorkso, Kras in mediteransko vzdušje. Na njegovih grafikah, pozneje pa tudi na slikah in skulpturah, se v mreži ploskev pogosto pojavljajo biki, ovce in različne ptice. Navdih je našel tudi v antični mitologiji, kakor je to razvidno iz njegovih motivov Evrope in Lede. Leta 1962 je imel prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani. Ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja pa se je posvečal tudi slikarstvu, kiparstvu in izdelavi tapiserij. 

˝Vladimir Makuc je, kot je zelo ustrezno ugotovil Milček Komelj, slikar ene same, v svoji monotoni neizrazitosti zelo izrazite pokrajine. Osnovna tema Makučevega ustvarjanja, ne glede na to, ali gre za jedkanico, sliko ali skulpturo, je predvsem čas, ki pa je spretno prikrit ali podkrepljen z Makučevimi ustaljenimi protagonisti: voli, ptiči in ovni, ki s svojimi množičnimi ponovitvami dobijo emblematski značaj. Makučevo ustvarjanje ni mehansko ponavljanje podob, temveč iskanje idealnega razmerja med tehniko snovjo in časom. Vztrajno ponavljanje istih motivov je pri Makucu dvopomensko,˝ je povedal muzejski svetnik dr. Robert Inhof. 

Muzejski svetnik dr. Robert Inhof je še povedal: ˝Tudi Makučeva risbe je v tem oziru primitivna, otroška in vseskozi mojstrska. Umetnik namreč nikjer ne izpade banalno ali teatralno, kar se zlahka zgodi, če nekdo, ki ni več otrok, poskuša risati kakor otrok, kajti to lahko počne le tisti, ki do potankosti obvlada tisto, v zadnjem času tako zelo anatemizirano likovno obrt. Predvsem Makučeva bitja so ustvarjena s tisto pristno otroško neposrednostjo. Seveda pa se umetnik pri tem ne ustavi, ampak tudi to neposrednost vključi v precej bolj Široko in tehtno zasnovano celoto.˝

 

 

Več fotografij v spodnji galeriji... 

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      05.07.2019 ob 9:31 Kosilnicar gost

      Koncno! Takso razstavo smo si vedno zeleli vsi svobodni umetniki.

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.