Vojna v Gornji Radgoni skozi fotografijo

Slovenija je 25. 6. 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti ter s tem razglasila in formalno uvedla državno samostojnost. Neodvisnost Republike Slovenije je bila naslednji dan slovesno razglašena na ljudskem zborovanju na Trgu republike v Ljubljani.

V Gornji Radgoni se je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) obrnila proti slovenskim teritorialcem in miličnikom, proti slovenskim ljudem, in s tem razkrila svoj pravi obraz. Zgodba o vojni v Gornji Radgoni se je začela v petek, 28. junija 1991, le dobra dva dni po razglasitvi slovenske neodvisnosti od razpadajoce SFR Jugoslavije.

Oklepna kolona polkovnika Popova, ki je v Slovenijo prodrla pri Razkrižju, je zavzela mejni prehod Gornja Radgona. Domači prostovoljci so ji zažgali tovorne avtomobile.

V Radencih ustavijo oklepno kolono JLA

V sredo, 3. julija 1991 je pri Vidmu ob Ščavnici potekal spopad z oklepno kolono, ki je prodirala proti Gornji Radgoni. Pri Radencih je bila dokončno ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla s Hrvaške, da bi pomagala obkoljeni enoti na mejnem prehodu Gornja Radgona. Uspešen je bil napad na oklepno kolono na Kogu. Tudi JLA je sprejela dogovor o ustavitvi ognja. Helikopterji JLA z oznako Rdečega križa so dovažali okrepitve. Zaradi dogovora o premirju Slovenija ni ukrepala.

V četrtek, 4. julija, so bili v slovenskih rokah vsi mejni prehodi. Enote JLA so se vračale na Hrvaško in v vojašnice. Slovenija je dovolila umik tankovski koloni z Brnika in oklepni koloni pred Dravogradom.

Brionska deklaracija 

V nedeljo, 7. julija, so se na Brionih sestali predstavniki Slovenije, SFRJ in Evropske skupnosti. Sprejeta je bila t.i. Brionska deklaracija, s katero je bil uveden trimesečni moratorij za slovensko osamosvajanje. Kljub temu pa sta slovenska vojska in policija ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju in zato je Predsedstvo SFRJ 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije.

Zadnji vojaki so Slovenijo zapustili iz koprskega pristanišča v noči s 25. na 26. oktober. V vojni za Slovenijo je umrlo 19 Slovencev. Po nepopolnem pregledu je imela JLA 44 mrtvih in 146 ranjenih, slovenska stran pa 19 mrtvih in 182 ranjenih. Ubitih je bilo 12 tujih državljanov. Ne vemo pa, koliko slovenskih vojakov je bilo ubitih ob poizkusu bega iz JLA.

Ujetih je bilo 4693 pripadnikov JLA in 252 zveznih policistov. V vojnih dneh je bilo 72 večjih in manjših spopadov. Uničenih, poškodovanih ali zajetih je bilo 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, šest helikopterjev JLA ter po pregledu v JLA 6.787 kosov pehotnega, 87 kosov artilerijskega in 124 protiletalskega orožja.

Vir: Revija "Slovenska vojska", praznična številka, maj 2001

VOJNA ZA SLOVENIJO V GORNJI RADGONI SKOZI FOTOGRAFIJO:

Blokirana vozila

Goreči tovornjaki

Ostanki tovornjakov

Oklepniki so dosegli cilj.

Oklepnika na Panonski ulici

Razdejana barikada na Lackovi

Razbijanje zadnje blokade pred vhodom v Gornjo Radgono.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

VIR FOTOGRAFIJ: www.mojkraj.info