V Sloveniji še precej prostora za izboljševanje predpakiranih živil

Mednarodna raziskava o tem, kako zdrava so predpakirana živila, je pokazala, da je v Sloveniji še precej prostora za izboljšanje, so sporočili z Inštituta za nutricionistiko, ki je izvajal raziskavo v Sloveniji.

Gre za doslej najobsežnejšo mednarodno primerjavo prehranske kakovosti predpakiranih živil, ki je projekt mednarodnega konzorcija INFORMAS, del katerega je tudi Inštitut za nutricionistiko. Raziskovalci so v 12 izbranih državah s tako imenovano metodo profiliranja živil ugotavljali, kako zdrava so na tržišču razpoložljiva živila.

Uživanje visoko procesiranih predpakiranih živil v nekaterih državah predstavlja že dve tretjini dnevnega energijskega vnosa, kar je v nasprotju s smernicami zdrave prehrane. Takšna živila so namreč pogosto energijsko bogata, a revna s hranili.

Raziskava je pokazala, da so med državami znatne razlike v hranilni sestavi razpoložljivih predpakiranih živil. Splošno stanje v Sloveniji je sicer boljše od nekaterih manj razvitih držav, zaostajamo pa za bolj razvitimi državami, kot so Avstralija, Velika Britanija in Kanada.

Čeprav je sestava predpakiranih živil v prvi vrsti odvisna od proizvajalcev živil, so razlogi za opažene razlike med državami odvisni tudi od vrste drugih dejavnikov, vključno z nacionalnimi regulatornimi omejitvami ter prehranskimi navadami in ozaveščenostjo prebivalcev, katerih odločitve o nakupu usmerjajo razvoj novih izdelkov v živilski industriji.

Slovenski del raziskave je vodil prof. dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko: »Zanimiva je tudi primerjava med državami, če se osredotočimo na posamezne skupine živil. Izstopajo npr. mlečni izdelki, ki so v zgornji tretjini živil z bolj ugodno hranilno sestavo. V zvezi s tem me veseli, da mnogi slovenski potrošniki radi posegajo po običajnih nesladkanih mlečnih izdelkih, kar ni značilno za vse države. Opažam, da v mnogih evropskih državah sladkajo tudi t.i. naravne jogurte. To pri nas ni običajno in upam, da bo tako tudi ostalo.«

Raziskava je sicer pokazala tudi na skupine živil, ki so v Sloveniji po prehranski sestavi znatno slabše od mednarodnega povprečja – predvsem gre za brezalkoholne pijače, prigrizke in mesne izdelke, vendar pa je znaten napredek možen tudi znotraj kategorij, kjer smo se odrezali bolje.

Raziskava je bila objavljena v najbolj priznani znanstveni reviji s področja raziskovanja debelosti Obesity reviews.