Jožef Horvat: 17. avgust ni praznik zgolj Prekmurcev

Danes, ko praznujemo stoto obletnico priključitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo se pogovorili s pomurskim poslancem Jožefom Horvatom. Horvat je leta 2005 vložil amandma, ki je bil temelj za nastanek državnega praznika 17. avgust.

Pred 100 leti so naši predniki v Parizu dosegli združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Menite, da so se takrat zavedali, kaj bo to prineslo nam, zanamcem in ali se mi pravzaprav zavedamo kaj se je takrat zgodilo?

Danes, bolj kot kdajkoli prej, razumemo, da so prelomni in prevratni dogodki izpred 100 let za slovenski narod in posebej za prekmurske Slovence dogodki vredni spomina na oltarju slovenskega državnega praznika. V tistih dneh leta 1919, ko so utihnile puške prve svetovne morije, so v takratni Slovenski krajini na čelo stopili ljudje, večinoma katoliški duhovniki, ki so si upali, ki so imeli srčnost in odločnost, prisebnost in znanje, da so potem na mirovni konferenci v Parizu leta 1919 dosegli združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Takrat se je izrazilo še nekaj, brez česar bi sanje stoletij nikoli ne postale resničnost, to je ljubezen do lastnega naroda in jezika ter ponos biti Slovenec. Prekmurski Slovenci so vedeli, kdo so in kaj hočejo. Zato so razumeli znamenja časa in so zaznali edinstveni trenutek ter edinstveno priložnost, da skozi večstoletno hrepenenje neštetih slovenskih rodov dokončno pridejo pod zavetje matere Slovenije.

Konferenca v Parizu - vir: splet

Slovenci zaradi izgube Koroške in Primorske po prvi svetovni vojni nismo nikoli resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve Prekmurja, katerega prebivalci, Slovenci, so bili praktično 900 let v okviru ogrske države njena nepomembna manjšina na robu, znana kot Vendi, nikoli priznana kot Slovenci, ki pa je iz lastne notranje sile ostala zvesta slovenstvu. Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je bil resnično eden od čudežev v zgodovini slovenskega naroda.

Kot pobudnik ste bili prvopodpisani ob vložitvi amandmaja, ki je bilj temelj za nastanek praznika 17. avgusta, skupaj z vami pa so ga podpisali tudi ostali pomurski poslanci takratnega sklica parlamenta

Septembra 2005 sem na pristojnem odboru Državnega zbora pri obravnavi novele Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS predlagal dopolnitev (amandma) z novim praznikom: 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na odboru je bil amandma sprejet, na zasedanju Državnega zbora je zakon dobil podporo.

Amandma - vir: Arhiv RS

Kako se Slovenci zavedamo svoje lastne zgodovine in svoje pripadnosti?

Ob našem državnem prazniku žal ponovno ugotavljam, da se Slovenci pogosto premalo zavedamo pomena svoje lastne zgodovine. Zdi se mi, da se tudi sedanjim generacijam Slovenija dogaja kot Cankarjeva mati, ki nas vztrajno čaka pred šolskimi ali tovarniškimi vrati v zeleno rožastem kmečkem krilu, v visokih blatnih škornjih, s pisano ruto na glavi in s culo.

Imate kakšne posebne želje za naše zanamce, predvsem za mladino?

Zato si želim, da se mi in naši zanamci nikoli ne bi sramovali s ponosom povedati, da smo Slovenci. Poglejmo okoli sebe in videli bomo primere zelo samozavestnih narodov. Če bomo v slovenski samozavesti izpraznili prostor, ga bodo zelo hitro zapolnili drugi interesi. Ko bomo to opazili in ko se bomo prešteli, bo žal prepozno! Najprej, kar danes,pa moramo razumeti, da je 17. avgust slovenski državni praznik, to ni praznik zgolj Prekmurcev.

Jožef Horvat - arhiv pomurec.com

Bi podali še morda kakšne posebne želje ob prazniku?

Vsem državljankam in državljanom iz srca čestitam ob slovenskem državnem prazniku. Ko se boste kdaj sprehajali ob reki Muri, poslušali njeno šumenje, se morda spomnite Kleklovih verzov iz pesmi Kaj je Müra šepetala:

"Nej me Večni zato stvoru, da bi val moj brate ločo.

Jaz vezalje sem za nje, ki kre strani mi žive."

Bodimo vezalje (vez) ne samo na praznični dan, bodimo vezalje vsak trenutek in vse povsod. Prekmurje je dovolj veliko, dovolj široko za bivanje v ljubezni in sožitju.

Jožef Horvat, poslanec NSi