Romsko naselje Pušča lahko napreduje skozi projekt Vas sožitja

Že od prvega septembra lani naprej Društvo za socialno vključenost Mozaik izvaja na Pušči projekt Vas sožitja – usposabljanje za dela na področju odkrivanja, ohranjanja in kreativne uporabe romske kulturne dediščine v naselju Pušča. Preverili smo, kako se odvija projekt, ki bo trajal še do konec oktobra letos, in kakšne so vmesne ugotovitve.

Vas Pušča, ki je največje romsko naselje v Sloveniji, je nastalo pred stotimi leti. Kljub relativni razvitosti v primerjavi z drugimi romskimi naselji v Sloveniji se soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti in posledično tudi s socialno izključenostjo prebivalstva.

Zato se je Društvo Mozaik prijavilo na Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2011–12. Ministrstvo za kulturo je projekt z naslovom Vas sožitja odobrilo in septembra lani se je pričel projekt tudi izvajati.

V okviru projekta, se je do sedaj zvrstilo več sklopov delavnic, katerih namen je bil raziskovanje in odkrivanje romske kulturne dediščine in njena kreativna in inovativna uporaba. Ravno dediščina je namreč ena izmed temeljnih sestavin kulturnega kapitala, ki ga ima na razpolago največje romsko naselje in obenem edina romska krajevna skupnost v Sloveniji, Pušča.

"Kakor povsod je tudi na Pušči divja neoliberalna tranzicija korenito zarezala v vsakdan tamkajšnjih prebivalcev. V naselju, ki po uradnih podatkih šteje okrog 500 prebivalcev (po neuradnih morda kakih 100 več) je prisotna visoka stopnja brezposelnosti. Prav tako so vidne velike socialne in ekonomske razlike med prebivalci. Ne smemo spregledati, da se je naselje v preteklih letih močno moderniziralo in urbaniziralo," pravi Samuel Friškič, strokovni sodelavec in mentor v programih usposabljanj v Društvu Mozaik.

Multidisciplinaren pristop k projektu

Pristop k izvajanju projekta Vas sožitja je večplasten in multidisciplinaren, saj obsega vede oz. discipline od muzeologije, konservatorstva, zgodovine, antropologije, etnologije, krajinske arhitekture, jezikoslovja, ekonomije, socialnega podjetništva idr., ki jih je praktično nemogoče v celoti zaobjeti. Poleg omenjenih disciplin je za uspešno izvajanje projekta potrebna tudi učinkovita administrativna ekipa, ki skrbi za to, da se projekt sploh lahko izvaja. Praktično najpomembnejša pa sta odziv in vključevanje ciljne skupine, torej prebivalcev naselja Pušča, v projektne aktivnosti, še pojasni Friškič.

Delali so se tudi intervjuji na terenu, v katere se je vključilo okrog 30 informatorjev, pri tem se je skušalo zajeti karseda širok spekter prebivalcev Pušče in nekaj tistih, ki so se iz naselja odselili v bližnjo Soboto. In kakšne so bile ugotovitve? "

Informatorji so sicer zadovoljni z razvojem naselja v zadnjih nekaj desetletjih, vendar pa je situacija še daleč od idealne. Veliko število informatorjev opozarja na še vedno prisotno diskriminacijo in stereotipno držo večinskega prebivalstva, ki jo sami občutijo še posebej, ko se "potegujejo" za prosta delovna mesta. Glede infrastrukture naselja opominjajo, da bi bilo potrebno urediti kanalizacijo, smetišče in še posebej ustvarjati delovna mesta, s katerimi bi si lahko zagotovili dostojno življenje," pravi antropologinja Maja Kohek.

Glede kulturnem dogajanju v naselju je večina informatorjev menila, da bi ponudba lahko bila bolj pestra, zato pozdravljajo idejo o vzpostavitvi romskega kulturnega centra ali nečesa podobnega, ki bi ga ustvarili po svojih predstavah oziroma željah in, ki bi navsezadnje zagotovil tudi nekaj delovnih mest in razvoj turizma, od katerega bi lahko imelo korist vso naselje. Kar se tiče potencialov naselja se večina informatorjev strinja, da bi turistična naravnanost lahko pozitivno vplivala na prepoznavnost in razvoj naselja.

Socialno podjetništvo je potencial za Puščo

Ker Romi sodijo med ranljive družbene skupine, ki se soočajo z izrazito visoko brezposelnostjo, pri tem pa nimajo veliko novih zaposlitvenih priložnosti, je implementacija projektov socialnega podjetništva v romskih naseljih, kot je projekt Vas sožitja, ena od možnosti reševanja teh problemov, meni projektni svetovalec Goran Miloševič in doda:

"V prid razvoju socialnega podjetništva govorijo tudi potenciali, ki jih ima romska skupnost s svojo specifično kulturo in tradicijami. V socialno-podjetniških projektih je namreč ključno angažiranje socialnega kapitala oziroma uporaba skupnih vrednot posameznih družbenih skupin za realizacijo podjetniških idej. Romska skupnost, ki se predstavlja navzven s ponudbo storitev in izdelkov na temelju lastne kulturne dediščine ima s tega vidika primerjalno prednost, saj lahko zgolj njeni pripadniki legitimno predstavljajo lastno dediščino in so s tem zanimivi za obiskovalce."

Skozi procese informiranja in usposabljanja tekom projekta se bodo Romi na Pušči usposobili za izdelavo izdelkov in ponudbo storitev v povezavi z lastno kulturno dediščino. V tem smislu se bo okrepila specifična kulturna ponudba naselja Pušča. Izdelana bo osnova za izgradnjo infrastrukture, ki bo v romskem naselju omogočila predstavljanje lastne kulturne dediščine.

To bo prineslo tudi nove možnosti za izvedbo kulturnih prireditev, nadaljnjo krepitev socialnega kapitala na Pušči pa tudi za realizacijo posameznih podjetniških iniciativ. Zaenkrat projekt poteka po pričakovanjih.

"Zelo smo zadovoljni z razvojem dogodkov pri projektu, saj se med prebivalstvom Pušče krepi zavest o pomenu sodelovanja pri zagotavljanju boljših življenjskih pogojev. Veseli me tudi, da smo za ta projekt dobili podporo Ministrstva za kulturo RS in Evropskega socialnega sklada saj bomo na ta način pripravili dobre temelje za trajno delovanje Vasi sožitja na Pušči," pravi Miloševič.