https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

INTERVJU

Zvonko Kurbos: Potem ko sem Barceloni zabil tri gole, so se mi odprla številna vrata

29.06.2011 ob 13:59  

V Mariboru rojen nogometaš Zvonko Kurbos – Toni, sicer doma iz Moravec pri Mali Nedelji, se je s staršema odpravil v Nemčijo pri šestih letih, zvezdniške trenutke pa je doživel v Franciji. Tako je na eni tekmi Ligue 1 je zabil šest golov, s "hat-trickom" pa je izločil mogočno Barcelono.

Kurbos je še vedno najboljši slovenski strelec v ligah velike peterice, saj je v dresih Metza, Nice in Monaca dosegel 46 zadetkov. Danes 50-letnik živi v majhnem francoskem mestecu Vence in prodaja avtomobile in hiše. Njegov sosed je Michael Schumacher.

Kdo vas je navdušil za nogomet?

Za nogomet me je navdušil šest let starejši brat in ne oče, kot je pogosto. Pri nas je bila celo mama bolj navdušena nad nogometom od očeta.

 Zvonko Kurbus - Toni nekoč ...

Kako je potekala vaša kariera v Nemčiji, ste že tam bili tako uspešen strelec?

Sprva sem igral v obrambi, šele nato pa stalno bolj naprej. Od trinajstega leta naprej sem igral v napadu in dosegal veliko zadetkov. Pri mladincih sem igral skupaj z Guidom Buchwaldom, kasneje nemškim reprezentantom, ki je iz Kickersov odšel v VfB Stuttgart, sam pa sem še dve leti ostal in igral pri članih.

Kako to, da ste se odločili za prestop v Belgijo?


Imel sem tudi druge ponudbe, belgijski Tongeren pa mi je pri dvajsetih letih ponudil igranje v prvi ligi. Name se je spomnil trener, ki mi je videl že v Nemčiji in me želel v svojem novem moštvu.

Sledil je prestop v Metz …

V Metz me je povabil njihov predsednik Carlo Molinari. Podpisal sem tri letno pogodbo, v tem času pa sem v ligo, pokalu in evropskih pokalih okoli 50 zadetkov.

Metz osvoji francoski pokal - Kurbos strelec 2. gola:

So bili to vaše najlepša nogometna leta?

Zagotovo. Takrat sem bil 22 let star, trener Henryk Kasperczak je zbral mlado ekipo, ki se je super ujela. Imeli smo dobre rezultate, v sezoni 1983/84 pa smo bili zmagovalci francoskega pokala, v naslednji sezoni igrali v evropskem pokalu in bili v ligi peti.

Kakšen je občutek, ko izločite veliko Barcelona?


Barcelona je že od nekdaj ena največjih ekip na svetu. Na prvi tekmi smo preveč spoštovali nasprotnika in izgubili 2:4, zato smo si zadali, da moramo na drugi tekmi pokazati več, izgubiti nimamo več nič.

Jezni smo bili tudi na španske novinarje, ker so pisali poniževalno o nas. Barcelona je tudi na drugi tekmi povedla, na srečo smo v nekaj minutah dosegli dva zadetka. Takrat smo vedeli, kakšen problem je težka obramba, v smislu kilogramov, imela z mano. Sam sem bil zelo hiter, zato smo se v polčasu dogovorili, da bom še veliko več kot smo že igrali na mene. Imel sem dobre soigralce, po dveh mojih zadetkih je bilo 1:4, kar je pomenilo, da smo izločili Katalonce.

Čudež Metza v Barceloni: Hat-trick Kurbosa:

Ste po omenjeni tekmi bili zelo oblegani s strani novinarjev?

Na sami tekmi ni bilo francoskih novinarjev, ker niso verjeli v nas, po povratku v domovino pa je bil velik bum. O nas so pisali in poročali vsi mediji, vabili so nas marsikam, bilo je naporno, a lepo.

Vam je ta tekma spremenila življenje?

Po tej tekmi sem imel vse na razpolago, vzel sem tudi francosko državljanstvo, kar mi je odprlo številna vrata.

... in danes.

Sledil je prestop k St. Etiennu v drugo ligo, kateremu ste pomagali do prve lige, sami pa ste še naprej ostali v drugi ligi. Kako to?

Trener Kasperczak šel v ta klub eno leto prej in je želel na vsak način, da pridem za njim, kar sem mu tudi obljubil, da pridem. Čeprav sem imel ob koncu pogodbe z Metzom veliko ponudb, sem držal obljubo in šel v St. Etienne. Klub je računal, da se bo uvrstil v prvo ligo že sezono prej, pa se, tako sem šel igrat v drugo ligo. Ob koncu sezone sem imel velike težave s predsednikom kluba, saj niso izpolnjevali pogodbenih obveznosti, ko se je stvar rešila, pa je bilo že prepozno.

Preselil sem se ponovno v drugo ligo k Mulhousnu, kjer sem poznal predsednika. Povedal mi je, da naj podpišem za tri leta, ampak že po prvem letu lahko odidem brez odškodnine drugam. Tisto sezono sem dosegel 22 zadetkov in bil najboljši strelec lige, kar mi je znova dvignilo ceno. Ker sem bil že "Francoz", sem lahko izbiral klube in sem prestopil v Nico.

Zakaj ste se odločili prav za klub z Azurne obale?

Ponudili so najboljše pogoje in še mesto je ob morju. Nica je v tistem času delala močno ekipo, tu so bili Marko Elsner, Miloš Đelmaš, Daniel Bravo, trener je bil Nenad Bjeković.

Zatem so vas začele pestiti tudi poškodbe ...

Včasih si od sodnik karton dobil komaj, ko si nekoga skoraj ubil in ne tako kot danes, ko se kaznuje že namera. Zaradi svoje hitrosti sem bil na udaru branilcev.

Septembra 1989 vas je treningu napadel vratar Fabien Piveteau, ko ste padli v nezavest. Lahko opišete ta dogodek?

Če bi vedel, kaj je bilo, bi bilo lepo. Vem samo, da me je brcnil v glavo in da sem se prebudil v bolnišnici. Kolikor si mi pripovedovali drugi, je bila dolga žoga naprej, sam sem bil z hrbtom obrnjen proti vratarju, ob kontaktu sem ga malo z roko oplazil, on pa se pobere in me brce v glavo. Zaradi tega je bil s strani kluba suspendiran tri mesece.

Zanimiva je zgodba tudi z Monacom. V prvenstvu niste igrali veliko, v pokalu pa redno. Kako to?

Iz Nice sem bil posojen v Monaco, kjer je bil trener Arsene Wenger. Slednji si me je želel v klubu, vendar so mi v Nici s tem delali težave. Klub je imel finančne težave, rezultatov ni bilo, sponzorji so se povlekli, pogodbe igralcev pa so ostale. Po ponudbi Monaca je Nica zahtevala preveč, zato sem šel samo na posojo med sezono, zato tudi nisem imel stalnega mesta v ekipi. Sem pa igral na večino tekmah pokala, tudi v finalu, kjer smo izgubili proti Marseillu. Pri nas so takrat med drugim igrali vratar Jean-Luc Ettori, Claude Puel, Emmanuel Petit, Glenn Hoddle in George Weah.

Pred koncem kariere ste se odločili za eno sezono iti še v eksotični Reunion v indijskem oceanu …

Tam je prej igral Kamerunec Roger Milla, zatem pa sem ponudbo dobil še sam. To je iz Evrope deset tisoč kilometrov, bilo pa je fantastično. Dosegel sem kar dosti zadetkov, tja pa sem šel zaradi odlične ponudbe.

Kakšne so bili v vašem času nogometne plače, se je od tega dalo živeti?


Seveda, ampak ne takoj na začetku moje kariere. Ko sem prišel v Francijo sem zaslužil dobro, ampak ne ogromno. To se je spremenilo po letu 1984, ko so Francozi postali evropski prvaki, ko so plače eksplodirale. Takrat so dobro zaslužili samo vrhunski igralci, bolj mali igralci pa so manj. Takrat je bila povprečna plača 15 tisoč evrov, danes povprečni igralci v Franciji zaslužijo po 45 tisoč evrov.

Najlepši gol v zgodovini Nice - peta Marka Elsnerja in škarjice Tonija Kurbosa:


Koliko je bil vreden vaš najdražji prestop?

Ko sem šel v Nico, je bil prestop vreden 10 milijonov frankov, kar bi bilo danes okoli 1,5 milijona evrov.

Odraščali ste v Nemčiji, večino kariere pa preživeli v Franciji. Vam je kdaj žal, da niste igrali več v Nemčiji?

Sploh ne. Dobil sem možnost igrati v prvi francoski ligi, kar nisem mogel zavrniti. V Franciji se mi je zelo dopadlo, kasneje sem imel večkrat možnost iti v Bundesligo, vendar se za to nisem odločil.

Pa ste imeli kaj ponudb izven Francije?

Ko sem bil v Metzu sem imel ponudbe Zaragoze, Frankfurta, Stuttgarta in Kaiserslauterna, vendar mi je bilo v Franciji prelepo, da bi odšel drugam.


S čim se ukvarjate danes in kaj počnejo vaši potomci?

Danes se ukvarjam s prodajo nemških avtomobilov in hiš. Nogometaši menjavajo okolja in prodajo hiše, drugi spet pri meni kupijo.

Moj sin je danes star 30 let, nogomet pa je igral izredno malo. On je naredil svojo kariero, je diplomirani oblikovalec v Stuttgartu pri Mercedesu. Hčerka bo septembra stara 25 let, dela pa prav tako pri Mercedesu, v managementu in komunikacijah. Vnuk Luis, torej sin od sina, pa je star tri leta in pol.

Preberite tudi:

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.