Neresnični miti v poletnih dneh

Ob začetku poletja smo pobrskali in poiskali nekaj najbolj pogostih mitov, ki jih poznamo. Pojasnjujemo, zakaj so neresnični, čeprav jim mnogo ljudi verjame. Kljub vsemu pa vsem želimo lepo poletje tako ali drugače.

Foto: www.sxc.hu

Po obroku ne smeš v vodo vsaj pol ure

To je en izmed mitov, ki ga poznamo večinoma vsi še iz otroštva, ko so nam mame in babice govorile, da se po jedi ne smemo kopat. Najhuje je vsem na kopališču, ravno poješ okusen pomfri in nato ne smeš v vodo?! Dejstvo je, da ne obstaja natančnega števila, koliko ljudi naj bi se dejansko zaradi kopanja po obroku utopilo, saj je število takšnih utopitev zelo majhno – pa vendar, to še ne pomeni, da ni mogoče. Znanstveniki in zdravniki ne izključujejo možnosti, da bi plavalci dobili hude mišične krče ob plavanju s polnim želodcem, čeprav je tudi to kar majhna možnost, da se zgodi.

Tako na primer pri Rdečem križu ne bomo našli posebnih priporočil o tem, kako dolgo po obroku se ne smemo kopati v bazenu ali v morju. Tako da pri tem mitu velja v veliki večini le to, da nam je s polnim želodcem lahko zgolj neudobno plavati, v izjemno redkih primerih pa so možni dejanski mišični krči.

Temnopolti ne potrebujejo sončne kreme

Vsekakor še en mit, ki ne drži, čeprav mnogo ljudi verjame, da drži. Res je, da imajo ljudje s svetlejšo kožo manj melanina – pigmenta, ki absorbira UV sevanje in ščiti kožo in smo bolj občutljivi na učinke UV-žarkov od sonca, vendar lahko le ti prizadenejo tudi ljudi s temnejšo poltjo. Tako dermatologi po vsem svetu priporočajo tudi temnopoltim zaščito pred soncem z faktorjem vsaj 15.

Foto: photomalaysia.com

Na opekline položite maslo

Že marsikateri zdravnik se je nasmejal temu nasvetu. Polaganje masla lahko povzroči občutek hladu, vendar pa se ponavadi ne zavedamo, da je tudi maslo nečisto in v naše telo tako preko rane vnašamo tuje beljakovine. V vsakem primeru sicer doma lahko zdravimo le opekline prve stopnje, takrat se priporoča, da opeklino podržimo pod vodo za vsaj 10 minut ali pa si omislimo hladen obkladek. Doma lahko tako posežemo po zamrznjeni zelenjavi, nikoli pa ne smemo pritiskati na rano oz. kožo čistega ledu.

Če ti ostane voda v ušesu, skači po eni nogi ...

Uho je v bistvu ukrivljen kanal, zato ni dovolj, da glavo samo nagnemo, da bi sprostili vodo iz ušesa in skačemo po eni nogi. Najlažje po strokovnem mnenju vodo iz ušesa spravimo tako, da postavimo konico kazalca na dno v mesto vhoda v uho, palec damo za ušesom na hrustanec nad ušesno mečico. Uho moramo trdno prijeti in uho "stresati", saj s tem premikamo ušesni kanal in vodo preseljujemo "proti ven".

Foto: www.sxc.hu

Ob prihodu v kopališče takoj v bazen

Marsikdo ignorira vsa navodila, predpise, da se naj vsak posameznik pred vstopom v vodo v bazenu stušira. Vendar pa dejansko večina ljudi pride, zloži brisače in stvari in že hiti v bazen. Ne zavedamo pa se, da smo pred tem bili izpostavljeni raznoraznim kemikalijam, ki jih uporabljamo vsak dan (npr. deodoranti, ličila, spreji za lase ...),  pa tudi znoj, ki producira izločanje nezdravih snovi iz telesa.

Javna kopališča so s takšnim ravnanjem leglo nečistoče in vsak posameznik bi se moral stuširati in s sebe sprati vso umazanijo, šele takrat bi javna kopališča lahko bila dejansko higienična. Trenutno pa je stanje žal katastrofalno in lahko povzroča marsikatero nevšečnost, ki jo lahko delno rešimo tako, da se vsaj po kopanju oz. plavanju v bazenu temeljito stuširamo in tako zmanjšamo možnost kakšne okužbe.