Od danes naprej prepovedana raba glifosata na javnih površinah

V Evropi začenjajo prepovedovati uporabo glifosata. S 1. oktobrom je pri nas prepovedana njegova uporaba na javnih površinah.

Glifosat je herbicid širokega spektra. Uporablja se za uničevanje plevela in je na trgu od leta 1974. Množično priljubljen je postal po tem, ko je ameriško podjetje Monsanto v devetdesetih ponudilo proti glifosatu odporne, genetsko spremenjene rastline (GSR). Poleg uporabe v kombinaciji z GSR se glifosat uporablja tudi kot sredstvo za izsušitev pridelka (desikacijo). Prav desikacijo žit in ostanke glifosata v njih pa povezujejo z alergijami na gluten in boleznimi prebavnega sistema. Povezujejo ga s številnimi obolenji, od diabetesa, bolezni endokrinega sistema, avtoimunih bolezni, zmanjšanja plodnosti, nastanka avtizma do limfomov oziroma malignih tumorjev.

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije, je glifosat leta 2015 uvrstila v skupino 2A, v kateri so snovi, ki so verjetno rakotvorne za človeka. Dve leti pozneje sta ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) objavili, da omenjeni herbicid “verjetno ni kancerogen za ljudi”. V letos objavljeni študiji Univerze Washington, v njej so pregledali epidemiološke študije, objavljene med letoma 2001 in 2018 (med njimi tudi tisto iz leta 2018, v kateri je bilo zajetih 54 tisoč ljudi, ki delajo s pesticidi), so ugotovili, da izpostavljenost glifosatu za 41 odstotkov poveča tveganje za izbruh ne-Hodgkinovega limfoma.

“Obstaja na desetine ali pa celo stotine drugih snovi, ki so v smislu toksikološkega bremena za človeka nevarnejše od glifosata,” pravi Mario Lešnik, predstojnik katedre za fitomedicino in redni profesor na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede in meni, da se strupenosti samo glifosata daje prevelik poudarek. “Verjetno rakotvorna snov” pomeni, da ni jasne potrditve, da gre zagotovo za rakotvorno snov. V kategorijo potencialno kancerogenih snovi je uvrščeno na stotine snovi, s katerimi smo v stiku v vsakodnevnem življenju, dodaja.

Julija je Avstrija kot prva država v EU glifosat prepovedala. V Franciji bodo januarja 2021 ukinili 80 odstotkov svoje porabe glifosata, v Nemčiji pa bodo ta najbolj razširjen herbicid na svetu popolnoma prepovedali do konca leta 2023. Lešnik pravi, da so se glifosatu v nekaterih evropskih mestih, predvsem zaradi nevarnosti za vodne organizme, odrekli že pred leti. “Nizozemci, ki imajo veliko vode, so v velikih mestih prepovedali ali vsaj občutno omejili njegovo uporabo in začeli uporabljati alternative. Vendar so alternativne metode lahko tudi do šestkrat dražje,” pravi. “V Ljubljani bi letni strošek čiščenja javnih površin hitro narasel na 600 do 700 tisoč evrov, če bi želeli imeti brezhibno očiščeno mesto.”

Slovenija s 1. oktobrom prepoveduje uporabo glifosata na javnih površinah.

Jernej Drofenik iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je marca opozoril, da se od 75 do 85 odstotkov glifosata v Sloveniji porabi za nekmetijske namene, kot je vzdrževanje cest, železnic, vrtov in na javnih površinah. Prav te so za uporabo glifosata najbolj tvegane, saj se lahko aktivna snov ob dežju spere z asfaltiranih, betonskih in tlakovanih površin v kanalizacijske sisteme, od tam pa gre v vodne sisteme in obremeni vodne organizme.

Vlada je pred letom dni podprla zmanjšanje vseh fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski proizvodnji in prepoved uporabe glifosata v nekmetijskih dejavnostih. Na javnih površinah ga ne bo več dovoljeno uporabljati že od 1. oktobra, na cestah in železnicah pa bo njegova uporaba prepovedana od aprila 2021.