FOTO: Izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti v murskosoboški galeriji

Danes, 3. oktobra, je v prostorih Galerije Murska Sobota pred odprtjem razstave z naslovom "Osamljenosti. Izrazi tesnobe v "prekmurski" likovni umetnosti (Izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota)," potekala tiskovna konferenca. Otvoritev razstave bo popoldan ob 18. uri, odprl pa jo bo dr. Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota. 46 del iz stalne zbirke je izbral direktor Galerije Murska Sobota in kustos razstave dr. Robert Inhof.

Med 3. oktobrom 2019 in 23. januarjem 2020 bo tako potekala zadnja letošnja razstava, pripravljena v sklopu dogodkov ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Sodelujoči avtorji, katerih dela so predstavljena na razstavi, so: Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer, Robert Černelč, Sandi Červek, Ladislav Danč, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Nataša Kos, Franc Mesarič, Mirko Rajnar in Dušan Šarotar. "Vseh razstavljenih del je 46, sama dela pa niso zgodovinski pregled dogajanja. Gre za tematsko razstavo, oziroma esej, ki je posvečen točno tej temi, katera poudarja temačnost in kjer ni optimističnega spektra", je dejal dr. Inhof.

Razstava tako obiskovalcu želi pokazati, da Prekmurje na področju likovne umetnosti »ni osamljen brod, ki brezciljno plove po zakotnih močvirjih anonimnosti in lastnega malodušja«. Kot je dejal Inhof, ni območje, kjer bi bilo napram ostalemu delu Slovenije vse drugače, dolgočasnejše in zaostalo. Likovna umetnost v Prekmurju ni od vsega izolirana umetnost. Kakovost slikanja in umetniški izraz nista lokalnega, temveč univerzalnega značaja, saj umetniška dela na temo osamljenosti, melanholije in tesnobnosti najdemo povsod po svetu.

Razstava se kronološko začne s skupino DHLM (Ladislav Danč, Štefan Hauko, Lojze Logar, Franc Mesarič), ki je delovala v letih 1970-1974, torej s tistimi prvimi likovnimi umetniki, s katerimi se je v Prekmurju začel modernizem. Nekateri člani, so prinesli v našo okolje tudi pop-art in hiper-realizem, sočasno z velikimi umetnostnimi tokovi. Skupni imenovalci razstave so osamljenost, tesnoba in melanholija, ki se v preseku dobrih petdeset let bogato izrazijo pri različnih prekmurskih umetnikih. Problematika praznine in melanholije se ne nanaša le na izvirno geografsko regijo, ampak je univerzalnega značaja.

Bistvo umetniških del predstavljenih umetnikov je to, da jih po kakovosti ni moč razumeti kot lokalne umetnike, saj so se s svojimi deli morali dokazati v tujem prostoru, ki se ne meni za lokalne specifike. V predstavljenih delih kot njihov skupni imenovalec zasledimo tudi odmevanje in nenehno izzvenevanje praznega prostora znotraj fizično neobstoječega prostora. Vsak umetnik ta duhovni horizont tematizira in problematizira po svoje.

»Prekrivata se dva segmenta stalne zbirke, eno je modernistično delovanje v Prekmurju, ki pokriva slabih 50 let (1970 do zdaj), drugi segment pa je naša smernica kulturni dediščini. Zakaj osamljenost? To se veže z melanholijo in horizontom. Horizont je tukaj vedno skrit, ali ga skrivajo hiše ali koruza, drevesa, vendar pa je vedno nekako navzoč. Nihče drug v Sloveniji ne dramatizira horizonta na tak način, kot ga dramatizirajo Prekmurski umetniki. Črta horizonta je ista, kot je ravna črta na grafu osciloskopa, ki naznanja klinično ali dejansko smrt, je simbolično truplo. Izkustvo je vedno osamljenost, umetnik iz osamljenosti izhaja in v osamljenost se vrača,« pove dr. Inhof.

Ne smemo pozabiti, da je stalna zbirka na koncu koncev dokument in spomenik, ki se v danem trenutku in danih možnostih sestavlja za prihodnje rodove. Je zahvala vsem, ki so si nekoč prizadevali za skupno soglasje in vzpostavljanje razstaviščne dejavnosti, ter dokaz da so izjemni umetniki tudi v tem razmeroma majhnem prostoru.

Več fotografij v spodnji galeriji ...