FOTO: Pri Ljutomeru potekal Evropski dan opazovanja ptic

V nedeljo, 6. oktobra, je v okolici Ljutomera, natančneje pri Podgrajskih ribnikih potekal Evropski dan opazovanja ptic, ki je največji dogodek zveze BirdLife International in je letos potekal, 5. in 6. oktobra 2019, tako v Sloveniji kot v Evropi. Pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so tako pripravili dogodke na večih koncih države, med drugim tudi pri Podgrajskih ribnikih pri Ljutomeru.

Glavni namen teh dogodkov je vsekakor ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih v Mediteranu in Afriki. Skupaj s Pomursko sekcijo DOPPS-a so tako obiskovalci opazovali in slišali 23 različnih vrst ptic, ki so se nahajale v okolici Podgrajskih ribnikov, in sicer: zelena žolna, poljski vrabec, veliki detel, golob grivar, labod grbec, siva vrana, mlakarica, spremenljivi prodnik, siva čaplja, siva pastirica, šoja, plavček, vodomec, turška grlica, škorec, kanja, velika sinica, kos, plašica, domači golob, mali detel, brglez in krokar.

Ribniki, ki so prvotno služili športno-rekreacijskemu namenu, so sedaj namenjeni ribogojstvu, zato je na tem območju prepovedano loviti ribe. Zaradi večjega števila rib, predvsem mladic, se tukaj velikokrat zadržujejo ptice, tako tiste, ki ostanejo tukaj celo leto (prezimovalke), kot tudi selivke in preletnice, ki tukaj najdejo enega izmed svojih vmesnih postajališč.

Začetek oktobra je tako čas največjih ptičjih selitev, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. 21% ptic ostane v naših krajih, 79% pa jih odleti, in med temi je polovica takšnih, ki se odselijo na daljše razdalje. Takšen primer je npr. bela štorklja, ki iz naših krajev čez zimo izseli v Afriko. Drugo polovico predstavljajo selivke na kratke razdalje, med katere spadata tudi kos in taščica, nekateri primerki pridejo tako k nam iz Poljske ali drugih evropskih držav.

Na ribnikih in ob njem se zadržujejo vodne ptice, opazovalci so tako lahko zasledili več sivih čapelj, labode grbce, race mlakarice ter posebno zanimivost - spremenljivega prodnika. Spremenljivi prodnik gnezdi daleč na severu Evrope na območjih arktičnih tunder, barij in visokih planot, prezimuje pa vse od zahodne Evrope do Afrike in je v Sloveniji reden preletnik.

V trstičju, ki je pomemben habitat, tako za gnezdenje, prehranjevanje in skrivanje ptic, se pojavljajo zelenonoge tukalice, včasih se opazi ali sliši tudi skrivnostnega mokoža. Trstičje je med drugim tudi pomemben habitat za ogroženega vodomca. 

Vodomec je teritorialna vrsta ptice, ki zaseda precej velika območja, ki so velika nekje 2-3 km, zato je njegova številčnost nizka. Med drugim izginjajo tudi njegova gnezdišča, zaradi utrjevanja rečnih bregov ter uravnavanja rek in potokov. Vodomčevo gnezdišče so strmi, peščeni bregovi vodotokov, t. i. gnezditveni rovi, ki jih lahko zasledimo tudi v bližini ribnikov.

Velikokrat se na območju pojavljajo tudi bele čaplje, včasih se opazi tudi redkejšo črno štorkljo ter orla belorepca. Ker se v bližini nahaja mešani gozd so značilne tudi gozdne vrste ptic, kot so npr. zelena žola, šoja ter veliki in mali detel, kakor tudi tiste vrste značilne za naselja in krajine (domači golob, kos, siva vrana, turška grlica in druge).

Foto: Jan Plavevski (laboda in spremenljivi prodnik) ter Robert Šiško (vodomec).

Več fotografij v spodnji galeriji ...