Danes praznujemo spomin na reformacijo

Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Zavzemalo se je je za obnovo cerkve v smislu prvotnih krščanskih načel, ter privedlo tudi do razdelitve zahodnega krščanstva.  

Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«, kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah. Luther je zahteval, da je cerkev preprosta in se bogoslužje približa človeku, zaradi česar mora to biti v domačem jeziku. V tistem času je večina ljudi živela na podeželju in je bila nepismena, zato jim je bilo težko prakticirati vero v latinskem jeziku. Biblijo je bilo zato treba prevesti v materni jezik in omogočiti ljudem, da jo berejo sami. Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker ga je ta zavrnila, pa se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev.

Začetki reformacije na Slovenskem

V prvi polovici 16. stoletja se je v slovenskih deželah širil protestantizem (luterantsvo), največ zaslug za začasno zmago protestantizma na Slovenskem pa je imel Primož Trubar. Njegovo osrednje delo je postalo pisanje, prevajanje in tiskanje knjig, ki jih je posredoval v domovino. Trubar je tako napisal prvi dve knjigi v slovenskem jeziku – Abecednik in Katekizem, ki sta bili natisnjeni leta 1550 v nemškem Tübingenu ter tako velja za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. Trubar je širil luteranstvo po Sloveniji, vendar se je po protireformaciji Habsburške Monarhije, to ohranilo le v Prekmurju.

Pomen reformacije za začetek in razvoj slovenskega knjižnega jezika in narodne identitete

Pred začetkom pisanja in izdajanja cerkvene literature je Primož Trubar moral rešiti vprašanje slovenskega knjižnega jezika. Za osnovo je vzel ljubljanski mestni govor z vplivi gorenjskega in dolenjskega narečja, za črkopis pa je najprej izbral gotico, nato pa latinico. Slovenci smo leta 1575 v Ljubljani dobili prvo tiskarno, tiskarja Janža Mandelca.

Prve slovenske tiskane knjige:

• Primož Trubar je objavil 22 knjig v slovenskem jeziku, leta 1550 je izdal Katekizem in Abecednik, napisal pa še je Ta evangeli sv. Matevža in Ta celi novi testament.
• Sebastijan Krelj je leta 1566 napisal Otročjo biblijo ter leta 1567 Postila slovenska.
• Jurij Dalmatin leta 1584 prevod celotnega Svetega pisma
• Adam Bohorič leta 1584 Zimske urice (prva slovenska slovnica)
• Hieronim Megiser leta 1592 Nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovar.

Ohranitev protestantizma in kalvinizma v Prekmurju

Večina slovenskih kmetov je sprejela protestantizem, na Goričkem pa se je uveljavil kalvinizem. Še danes je približno četrtina protestantov in kalvinistov v teh krajih. Med kulturnimi ustvarjalci v Prekmurju je bil pomemben Štefan Küzmič, ki je v prekmurščino prevedel Novo zavezo. Tukaj se je največ protestantov ohranilo zato, ker je ozemlje v 16. stoletju spadalo pod Ogrsko, kjer je večina prebivalstva sledila veri svojih protestantskih zemljiških gospodov.

V Sloveniji dan reformacije kot državni praznik praznujemo od leta 1992. Od leta 2010 pa se murskosoboška Evangeličanska cerkev imenuje po Martinu Luthru, in sicer Evangeličanska cerkev Martina Luthra.