V znamenju prihajajoče noči čarovnic tudi pomurska tradicija izrezovanja buč

Zadnji oktobrski dan bo ob dnevu čarovnic, za marsikoga tudi dan buč. Mnogi so sicer pozabili na slovensko tradicijo strašenja z izrezanimi bučami, ki so med drugim pomembne tudi v kulinarične namene, pridelava bučnega olja iz teh krajev pa je postala cenjena tudi v najboljših restavracijah na svetu.

O tradiciji izrezovanja buč in keltskim verovanjem

"Mi bi morali govoriti o naših bučah, tistih, iz katerih so že nekoč pridelovali bučno olje, na severovzhodu Slovenije pa imamo tudi podatke o izrezovanju buč iz 60. let 20. stoletja. Na zadnji dan oktobra, na večer pred vsemi svetimi, so predvsem otroci, seveda ob pomoči starejših, izrezljali bučo, dali vanjo svečko in to postavili na vidno mesto pred vhod ali na ograjo. Seveda predvsem z otroškim navdušenjem in norčavim namenom, da bi druge prestrašili," je o tradiciji izrezovanja buč na Goričkem povedala Jelka Pšajd muzejska svetovalka z etnološkega oddelka Pomurskega muzeja v Murski Soboti. Po pripovedi iz Slovenskih goric pa so otroci s tako bučo hodili do sosedov, da bi jih prestrašili in zabavali. Pri tem je dodala, da gre za posamezne primere, ki nimajo povezave z nočjo čarovnic.

Običaj je predvsem povezan s keltskim verovanjem, kjer je vejal 1. november za začetek novega leta. Tedaj so verjeli, da na predvečer tega prehoda pridejo na zemljo mrtvi, duhovi ter čarovnice. Buče je tako v današnjem času mogoče opaziti na raznoraznih prireditvah, navsezadnje na dvorcu Rakičan, ki je tradicijo prevzel od prejšnje tovrstne prireditve, ki je potekala na Gradu na Goričkem.

Kakovostna pridelava bučnega olja na območju Pomurja

Največ buč se pridela ravno pri nas v severovzhodni Sloveniji, iz njih pa se stiska in priteče vse bolj cenjeno olje v Evropi. Pridelovanje tega olja obsega ravno območja Pomurja, slovenske in avstrijske Štajerske, severovzhodni del Hrvaške in zahodni del Madžarske. Štajersko-prekmursko bučno olje spada pod najbolj nadzorovane specialitete Pomurja in Podravja, ki je zaščiteno z geografsko označbo in je vse bolj poznano kot zelo kakovostno in zdravo. Tudi slovenska avtohtona sorta buče, ki se imenuje golica, pridobiva mednarodni ugled.

*Foto: semenarna.si

Letošnja letina pridelave je sicer slaba, pridelka je malo a je ta zelo kakovosten, zaradi tega tudi cene nekoliko višje. Letošnje seme, ki ga je za liter olja potrebnih 2,5 do 3 kg (nabrano iz 30-40 buč) bodo oljarji začeli stiskati okoli novega leta, kajti takrat je kakovost najboljša. Ločimo topla in hladno stiskana olja, pri hladnem stiskanju tako temperatura obdelave ne preseže 40 stopinj. Bučno olje ter bučna semena so dandanes sestavina številnih jedi, kot so namazi, pesto, likerji, marmelade, rezanci, testenine, masla, sladoleda ter drugih kulinaričnih dobrot. Iz semen so narejeni tudi razni prigrizki, ki so obliti s čokolado ali različnimi začimbami.

90 let delovanja svetovno znane oljarne Kocbek

Oljarna Kocbek se ponaša z neprekinjeno družinsko tradicijo vse od leta 1929 in je prepoznavna po najkakovostnejših oljih, ki jih pridelujejo iz izbranih in prečiščenih semen. Oljarju Gorazdu Kocbeku s stare Gore pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ki prideluje olje iz domače buče golice z 90 let starim dedkovim mlinom po najstarejšem postopku, je med drugim uspel skok tudi v restavracijo najvišje stavbe na svetu - Burj Khalifa v Dubaju, kjer za mililiter tega olja lahko odštejete 1 evro. Olje, pridelano v Oljarni Kocbek uporabljajo doma in po svetu tudi v drugih restavracijah, tudi tistih z Michelinovo zvezdico, kar potrjuje njegovo izjemno kakovost.

*Foto: expano.si