Ni martinovanja brez martinove gosi

Pregovor pravi, da "Martin iz mošta dela vino". V ponedeljek bomo tako dobili pravo vino, večina pa bo martinovo praznovala ta konec tedna.

Martinovo je pri nas priljubljen praznik, ki izhaja že iz keltskih časov. Na jesenskih slavjih so se naši predniki poklonili in zahvalili rodovitnosti jesenskega časa na poljih in v vinogradih.

Sveti Martin, škof iz francoskega Toursa z madžarskimi koreninami, se je zdel najprimernejši naslednik in zaščitnik tega pomembnega časa. Legenda pravi, da je sveti Martin, tako kot Kristus, spremenil vodo v vino, in zaradi tega naj bi se okrog martinovega mošt spremenil v vino.

Nekoliko kasnejša legenda je o goseh, ki naj bi izdale svetega Martina. Ta se je med njimi skrival, ko so mu hoteli sporočiti, da je bil izvoljen za škofa. Po legendi morajo gosi na dan njegove smrti umreti. Najbolj značilna praznična jed je tako prav gos, ob njej pa se pije vino.

Martinovo ima poleg praznovanja nove vinske letine tudi svoje značilne jedi. Med temi se na jedilniku najpogosteje znajde pečena gos ali raca z mlinci in dušeno rdeče zelje.

Martinova gos (po receptu sestre Felicite Kalinšek iz Velike slovenske kuharice):

Sestavine: očiščena goska, 20 dag kutine ali jabolka, 0,5 kg oluščenih kuhanih ali pečenih kostanjev, 0,5 kg praženih orehov, 5 dag masla, sol, poper, 1 dcl juhe ali vode.

Priprava: Martinovo gos znotraj in zunaj posolite ter popoprajte. Nadevajte jo s kutinami, kostanji in orehi, zašijte in dajte peči. Med pečenjem jo oblivajte s sokom pečenke, pred koncem pečenja jo namažite z maslom in zvišajte temperaturo, da se koža hrustljavo zapeče. Pecite pri 180 stopinjah Celzija skoraj tri ure. Med pečenjem jo lahko obložite z dodatnimi kutinami ali jabolki, ki jih, preden jih daste na mizo, pokapajte z mastjo, da se svetijo. Pečeno gos vzemite iz pekača, soku pečenke in masti pa prilijte juho, prevrite in po potrebi precedite, nato pa ponudite v omaki ali pri gosi.