FOTO: Pri knjižnici bodo odkrili obeležje Rastoče knjige Murska Sobota

V torek, 26. novembra, je v Murski Soboti v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice potekala novinarska konferenca o vseslovenskem projektu Rastoča knjiga v sklopu katerega bo pri knjižnici 3. decembra postavljeno spominsko obeležje.

Rastoča knjiga je projekt, katerega cilj je poudariti pomen knjige, znanja in odličnosti slovenskega naroda ter spodbuditi ljudi k osebni rasti, kulturi in umetnosti. Cilje projekta so predstavili akademski kipar Mirko Bratuša, direktor Galerije Murska Sobota dr. Robert Inhof, direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice mag. Klaudija Šek Škafar in predstavnica Pokrajinske in študijske knjižnice dr. Klaudija Sedar. Razstavljen je bil tudi postopek nastajanja spomenika, ki bo kmalu postavljen pred samo knjižnico.

Kot je dejala direktorica mag. Klaudija Šek Škafar bodo ob slovenskem neformalnem prazniku Ta veseli dan kulture, ki ga obeležujemo vsako leto 3. decembra, na dan rojstva Franceta Prešerna, odkrili obeležje Rastoča knjiga Murska Sobota kot opomnik slovenstva v Prekmurju in simbol po 100 letih od priključitve k matičnemu narodu.

Javna plastika/spomenik bo izveden v trajnem materialu - bronu ter bo izražal umetniško interpretacijo, izpovednost, komunikativnost z okoljem, hkrati pa bo izkazoval mojstrsko obvladovanje danih materialov. Povabilu se je odzval akademski slikar Mirko Bratuša, vrednost kipa je 29.532,15 EUR z DDV, sofinancirata pa ga Ministrstvo za kulturo RS v višini 21.000 EUR, preostanek pa bo prispevala Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Spomenik bo postavljen na zahodni strani knjižnice.

Dr. Klaudija Sedar je namenila nekaj besed o vseslovenskem projektu Rastoče knjige, katerega začetki segajo v leto 2000 pod idejnim vodjem dr. Janezom Gabrijelčičem, namen projekta pa je poudariti vlogo knjige kot simbola za splošni razvoj človeka in kulture, znanosti, umetnosti in medsebojnega sodelovanja. Od leta 2010 je projekt tudi mednarodni pod imenom Združenje Rastoče knjige sveta.

V projektu sodeljuje že več različnih institucij, ki projekt uresničujejo z razstavami, obeležji ali drugimi dejavnostmi. V letu 2019, v okviru počastitve 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, se projektu pridružuje tudi Pokrajnska in študijska knjižnica Murska Sobota z Rastočo knjigo Murska Sobota.

Kot je dejala Sedarjeva, gre za poklon slovenski knjigi v prekmurskem jeziku, prvi doslej znani tiskani knjigi v prekmurskem jeziku Mali Katekizem, ki jo je leta 1715 pripravil Franc Temlin. Rastoča knjiga je poklon vsem piscem, ki so prispevali svoj dar za ohranitev in razvoj slovenstva, kar ponazarja tudi napis na obeležju: V počastitev slovenske pisane besede in književne ustvarjalnosti v Prekmurju.

Za namen projekta je bila imenovana strokovna komisija, ki jo sestavljajo Metka Fujs (Pomurski muzej Murska Sobota), dr. Robert Inhof (Galerija Murska Sobota), Aleksander Červek (akademski slikar, Murska Sobota), Angelca Dokl Mir (Mestna občina Murska Sobota) in dr. Klaudija Sedar (Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota).

Dr. Robert Inhof je spregovoril o umetniškem delovanju akademskega slikarja Mirka Bratuše, ki je med drugim tudi Prešernov nagrajenec, v letošnjem letu pa je postal tudi najmlajši član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova dela so med drugim tudi spomenik pesniku Manku Golarju v Gornji Radgoni, spomenik za prvi pristanek balona v Ženavljah, v tekočem letu pa je naredil tudi portrete treh prekmurskih narodnih buditeljev v Beltincih.

Bratušovo delo, kot je dejal Inhof gradi na momentu presenečenja in nenavadnosti, predvsem rad upodablja živali (kenguru, žabe), tudi na tem spomeniku je nenavadna žival, neznačilna za našo okolje, hobotnica.

Mirko Bratuša, akademski kipar iz Negove v kipu ponazarja čase, ko je čez prekmursko ravnico teklo Panonsko morje. Na spomeniku Rastoča knjiga tako zasledimo hobotnico, kot misel na to morje ter preplet umetnosti in narave ter školjke, ki vizualizirajo knjige. Na vrhu se obeležje zaključi s krožnim posvetilom na nizkem valju, ki deluje kot valj tiskarskega stroja.

Strast do knjig in željo po bogatenju znanja ter osebni rasti je potrebno negovati od mladih nog naprej, zato je otroško očišče usklajeno s fantastičnim pravljičnim bitjem hobotnice.

Kot so zapisali pri Pokrajinski in študijski knjižnici se Rastoča knjiga razodeva kot tektonsko plastenje panonske pokrajine od morja do plodnih ravnic in nas opominja, da se v vsaki školjki lahko skriva biser.

Več fotografij v spodnji galeriji ...