Danes goduje sveta Lucija

Danes goduje sveta Lucija. Njeno ime izhaja iz latinske besede lux, ki pomeni »svetloba, sijaj, dan, življenje.« Deloma zaradi pomena njenega imena, a še bolj zaradi legende velja sveta Lucija za zavetnico vida. Legenda namreč pripoveduje, da naj bi se njen poganski snubec zaljubil v njene lepe oči. Lucija naj bi si sama iztaknila oči, da bi se tako izognila nadležnemu snubcu in si ohranila devištvo, a ji je angel prinesel nove, še lepše.

Lucija je živela v Sirakuzah na Siciliji v času cesarja Dioklecijana na prehodu od 3. na 4. stoletje. Bila je iz premožne družine in zaročena. Ko je romala na grob mučenke Agate v Katanijo, da bi izprosila zdravje svoji bolni materi, se ji je prikazala svetnica in ji napovedala skorajšnjo mučeniško smrt. Takoj po vrnitvi domov je Lucija razdrla zaroko in začela svoje imetje razdajati revežem. Svoji odločitvi, da ostane neporočena in živi umaknjeno deviško življenje, je ostala zvesta vse do mučeniške smrti. Po srednjeveških zapisih naj bi ji pred smrtjo iztaknili oči.

K priljubljeni svetnici iz zgodnjekrščanske dobe se ljudje še danes radi zatekajo po pomoč in jo častijo. A kljub legendam, ki so se spletle okoli njene življenjske zgodbe, je njen obstoj zgodovinsko popolnoma dokazan. Upodobljena je kot devica v dolgi beli obleki z atributi kot so: dvojni križ, knjiga, palma, svetilka, sveča, plamenica, meč ali bodalo, ki ji pogosto tiči v vratu. V naših krajih pa je največkrat upodobljena kako v roki drži pladenj z očmi.

V Sloveniji ji je posvečenih 12 cerkva.

13. december je pred uvedbo gregorijanskega koledarja, veljal tudi za najkrajši dan v letu. In to je tudi nekakšna prelomnica, saj najdaljši noči v letu sledi preobrat, in dnevi se začnejo spet daljšati. Potem ko je leta 1582 julijanski koledar zamenjal gregorijanski, ki je začetek zime premaknil na 22. december, ko imamo astronomsko najkrajši dan, je svetnica kot prinašalka luči izgubila nekaj nekdanjega pomena, tudi v naših krajih pa se je ohranila navada, da se na njen god poseje božično žito ali se narežejo češnjeve vejice, ki v vodi na toplem do božiča zacveto.

Sveti Luciji so ljudje pripisovali posebno moč, zimskemu soncu naj bi povrnila moč, svetlobo, da bi ponovno ogrelo zmrznjeno zemljo, iz katere bi vzklili novi plodovi. Od tod tudi Lucijino žito: žitno seme posejemo na ta dan in do božiča bodo bilke že ozelenele. Pšenico ali seme drugega žita posejemo v plitve okrasne posode ali v podstavke za cvetlične lončke, jih pokrijemo z zelo tanko plastjo zemlje in jih postavimo na svetlo in ne prevroče mesto.