Praznujemo božič

V krščanstvu božič pomeni Jezusovo rojstvo, rojstvo Božjega sina, ki je s svojim naukom in poznejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Danes pa je božič predvsem družinski praznik in čas, ko se človek (kdo ve zakaj) čuti boljšega, bolj pozornega, bolj odprtega za vse dobro in lepo.

V Katoliški, Protestantski in večinoma v Pravoslavni cerkvi praznujejo božič kot spomin na Jezusovo rojstvo. Praznovanje božiča spremljajo in bogatijo številni simboli, povezani z različnimi kulturnimi izrazi.

Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, ki je 6. januarja. V skladu s prastarim običajem na sveti večer v številnih slovenskih domovih pokropijo in s kadilom pokadijo domačo hišo, med kropljenjem pa molijo rožni venec ali pojejo božične pesmi. Verniki po domovih postavijo jaslice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva ter poklona pastirjev in treh kraljev. Vrhunec praznovanja svete noči je polnočna maša oziroma polnočnica. Kot nekoč, tako tudi danes nekateri k polnočnici organizirano prihajajo ali priromajo peš z baklami. Ta običaj ponekod uvaja novost, in sicer da v večernih urah svetega večera obhajajo otroške polnočnice, med katerimi svetijo z baklami in s tem ustvarjajo skrivnostnejše vzdušje in obhajanje.

Že v predkrščanskem času so med zimsko menjavo sonca okrasili prebivališča in staje z zelenjem kot simbolom, da se z menjavo sonca začne spet zeleniti in obnavljati tudi življenje. Sodobna okrasitev izvira iz časov protestantizma v Nemčiji. Kot božično drevo se pojavljata jelka ali smreka.

Božično drevo kot simbol božiča se postavlja okrog 21. decembra v znak zmage življenja nad smrtjo. Tako božično drevo v svoji simboliki vsebuje zgovorno krščansko sporočilo. Na začetku so se pojavila božična drevesca le v cerkvah, bolnišnicah in po bogatejših hišah. Okrašena so bila s koristnimi in uporabnimi okraski, kot so jabolka, orehi in igrače. Šele leta 1880 so postale moderne steklene krogle. Božično drevo naj bi se lesketalo. Medtem ko steklene krogle spominjajo na darila modrih z vzhoda, pa naj bi zvezde iz slame spominjale na zibelko Jezusa in na zvezdo, ki je privedla modre v Betlehemsko stajo.

Najmlajša stvar, povezana z božičem, so voščilnice. Navada, da si ljudje voščijo pisno, je stara okoli 160 let. V božičnem času praznično vzdušje ustvarjajo tudi božične pesmi, ki so nastale iz besedil, ki so jih na ta praznik recitirali po cerkvah. Najbolj znana in priljubljena cerkvena božična pesem je Sveta noč.

Božična obdaritev in darila izvirajo iz časa reformacije. Okrog leta 1533 se je Martin Luter zavzel za to, da bi se obdaritev namesto na miklavževo izvedla na sveti večer, ker se spominjamo na ta dan Jezusovega rojstva ter božjega darila za nas ljudi. Kajti kot je Bog obdaril nas s svojim sinom in s tem dal sebe, tako naj bi mi obdarili tudi svoje najbližje oziroma svojega bližnjega. Od takrat naprej so predvsem evangeličanske družine obdarovale svoje družine in služabnike na božični večer. Zato še danes ponekod pravijo, da je otroke obiskal Jezušek.