Se soočate s sezonsko ali zimsko depresijo?

Čez zimo je vreme praviloma bolj oblačno, manj je sončnih ur in tudi dnevi so krajši. Vsi ti dejavniki lahko botrujejo nastanku sezonske depresije.

Sezonska ali zimska depresija sodi med atipične depresivne motnje. Gre za motnjo razpoloženja, ki obsega vsakoletno doživljanje depresivne epizode v zimskih mesecih, ko je manj naravne sončne svetlobe. Pri tej obliki se depresija spomladi ali poleti navadno umakne.

Najpomembnejši diagnostični kriterij za razlikovanje med zimsko in tipično depresijo je, da se zimska pojavlja skorajda izključno v zimskih mesecih in se ponavlja iz leta v leto. Najpogosteje izbruhne novembra, ko se pomembno zmanjša količina dnevne svetlobe, vrh doseže januarja in februarja, umiri pa se hkrati s prihodom sončnih marčevskih dni.

Simptomi

Običajni simptomi klinične depresije so dolgotrajna in globoka potrtost, nizko samovrednotenje, izguba motivacije, zanimanja in veselja, izguba upanja in celo samomorilne misli. Ob teh pa se sezonski depresiji lahko pridružijo še razdražljivost, utrujenost, večja potreba po spanju in znatno povečana potreba po ogljikovih hidratih.

Razlike

Sezonska ali zimska depresija se od klinične razlikuje predvsem po tem, da občuti bolnik večjo potrebo po spanju, zaradi česar sta jutranje vstajanje in ohranjanje budnosti oteženi. Značilen je tudi povečan tek. Sladkarije bolnika privlačijo veliko bolj kot običajno, zgodijo se lahko tudi napadi lakote, ki na dolgi rok delajo na pridobitvi telesne teže.

Prepoznavanje motnje lahko otežuje celo odsotnost značilnih depresivnih občutkov (žalost, brezup, nemoč ...). Namesto teh osebe čutijo predvsem pomanjkanje energije, ki je potrebna za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.

Pomembno

Podobna stanja lahko povzroči tudi porušeno hormonsko ravnovesje, ki je znak pomanjkljivega delovanja žlez z notranjim izločanjem, kot je na primer ščitnica. Za izključitev tovrstnih težav je potrebno primerno testiranje.

Razširjenost

S sezonsko depresijo se sreča od 4 do 6% ljudi. Njena pogostost je višja v severnih državah in nižja v južnih državah. Motnja praviloma prizadene več žensk kot moških, vendar so lahko pri moških simptomi hujši.

Vzroki

Sprememba biološke ure ob prehodu v nov letni čas je naravni pojav, vendar na nekatere ljudi vpliva negativno. V zimskih mesecih je namreč prisotna manjša količina sončne svetlobe, kar lahko zmoti našo biološko uro. Posledično se poruši ravnovesje melatonina, ki je hormon odgovoren za uravnavanje spanja. Tretji dejavnik je padec serotonina, ki vpliva na razpoloženje, tek in spanje.

Prva pomoč pri slabšem razpoloženju sta sprememba prehrane in povečanje telesne dejavnosti. Priporočljive so jedi, bogate z ogljikovimi hidrati, ki nadomeščajo pomanjkanje serotonina. Obenem je treba uživati čim manj beljakovin ter več svežega sadja in zelenjave. Tudi gibanje na prostem prispeva k dvigu ravni serotonina.

Normalno je, da smo občasno slabše razpoloženi. Če se sprememba razpoloženja vleče več kot 2 tedna, svoje težave zaupajte zdravniku, zlasti če ste opazili, da se je spremenil vaš spalni ritem ali apetit, če čutite brezup, razmišljate o samomoru ali pa za sprostitev posegate po alkoholu.