Leto 2019 je bilo drugo najbolj vroče v zgodovini

Bolj vroče od lanskega leta je v svetu bilo le leto 2016, medtem ko je bila povprečna temperatura leta 2019 le 0,04 stopinje Celzija pod tisto iz leta 2016. Po meritvah evropskega Copernicusa pa je bilo lansko leto v Evropi doslej najbolj vroče.

V zgodovini merjenja je bilo minulo desetletje najbolj vroče doslej, lansko leto pa drugo najbolj vroče v zgodovini merjenja, je potrdil Copernicus, program EU za spremljanje podnebnih sprememb.

Bolj vroče od lanskega leta je bilo v svetu le leto 2016, ki ga je zaznamoval tudi izredno močen pojav El Nino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zadnjih pet let pet najbolj vročih v zgodovini

Znanstveniki so dodali, da se je v zadnjih petih letih zvrstilo vseh pet najbolj vročih let v zgodovini, obdobje od 2010 do 2019 pa je bilo najbolj vroče desetletje od začetka meritev.

Povprečna globalna temperatura je bila lani 0,6 °C nad povprečjem v obdobju 1981-2010. Glede na predindustrijsko dobo se je v zadnjih petih letih Zemlja segrela za od 1,1 do 1,2 °C.

"Leto 2019 je bilo še eno izredno toplo leto, pravzaprav globalno gledano drugo najbolj toplo v zgodovini naših meritev. V številnih posamičnih mesecih so padli rekordi," je dejal vodja programa Carlo Buontempo.

"Zadnjih pet let je bilo najbolj vročih doslej, zadnje desetletje je bilo najbolj vroče doslej. To so brez dvoma zaskrbljujoči signali," pa je opozoril direktor Copernicusa Jean-Noel Thepaut.

Leto 2019 za Evropejce najbolj vroče doslej

V Evropi je bilo lansko leto najbolj vroče doslej, saj so bili bolj vroči od povprečja prav vsi letni časi, številne države pa so zabeležile rekordno visoke temperature tako poleti kot pozimi.

December lani je bil v Evropi za 3,2 °C toplejši od obdobja 1981-2010.

Rast koncentracije ogljikovega dioksida se nadaljuje

Po podatkih programa se je lani nadaljevala tudi rast koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, ki je dosegla najvišjo raven doslej.

S pariškim sporazumom, doseženim leta 2015, so se države sveta zavezale k omejitvi dviga globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, zaveze, ki so jih države podale doslej, pa vodijo k zvišanju za skoraj 4°C.

Znanstveniki pod okriljem Združenih narodov so izračunali, da bi se morali za omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje, kar velja za varnejšo mejo od 3 stopinj, izpusti ogljikovega dioksida do leta 2030 vsako leto znižati za 7,6 %.

Segrevanje ozračja je bilo sicer lani najbolj izrazito na Aljaski in drugih predelih Arktike, pa tudi v predelih vzhodne in južne Evrope, južne Afrike in Avstralije.