Obglodana drevesa so znak, da se je tukaj naselil bober

Tudi letos najdemo v Pomurju ob sprehodu v naravi, nemalokrat obglodana drevesa, ki so zanesljivi znaki, da se je tod naselil bober. Čeprav ta gozdni drvar včasih povzroči škodo, je ta zanemarljiva v primerjavi s koristjo, ki jo naredi za ekosistem, vzdrževanje mokrišč in čiščenje voda.

Bobri so se ob Muri v manjšem številu po podatkih Zavoda za varstvo narave pričeli pojavljati po letu 2005, njihova prisotnost ob reki pa se vse bolj krepi. Bobra najbolj prepoznamo po obglodanih in podrtih drevesih, večinoma le jeseni in pozimi, ko zeliščne hrane s katero se hrani primanjkuje. Drevje pa podira tudi zaradi gradnje jezov oz. bobrišč, kjer domuje. Večinoma so te živali aktivne ponoči, čez dan pa se umaknejo v brlog.

Foto: bodieko.si

Bober (Castor fiber) je s skoraj 30 kg naš največji glodavec. Najbolj varno se počuti v vodi, zato ga najdemo v jezerih, močvirjih, potokih in rekah, kjer mu je poleg vode na voljo tudi rastlinska hrana, na kopnem pa je precej okoren, zato si do hrane zgradi vodne poti ali celo zajezi reko. Bobri so monogamne živali, ki živijo v majhnih družinskih skupnostih z 2 do 14 živali, odrasel par in mladiči, ki v naravi živijo do 17 let, v ujetništvu pa celo 35.

Foto: Wikipedia

S svojo dejavnostjo močno vplivajo na okolje v katerem živijo in veljajo za ključno vrsto, od katere je odvisen obstoj številnih drugih vrst živali in rastlin. Njegova prisotnost ustvarja ugodne habitate za ptice, ribe, dvoživke in nevretenčarje, zelo ugodno pa vpliva tudi na prisotnost vidre, ki prav tako uporablja bobrove brloge. Je najboljši ekološki inženir za upravljanje brežin vodotokov, kajti s podiranjem dreves brežini vodotoka ne škoduje temveč preprečuje erozijo brežine.

Škodo lahko preprečimo

Škodo, ki jo povzroči bober lahko preprečimo tako, da vrbe obrezujemo do konca oktobra naprej, kajti obrezane veje bo bober ob reki porabil za hrano in s tem podrl kakšno drevo manj. Škodo na njivah preprečimo tako da bobrom preprečimo dostop, gospodarsko vredna drevesa pa zaščitimo z mrežo.

Izplačuje odškodnine za škodo

Agencija RS za okolje izplačuje odškodnine za škodo, ki jo povzročajo živali zavarovanih prosto živečih vrst, med katerimi je tudi bober, vendar pa morajo lastniki, kot dobri gospodarji, narediti vse potrebno, da svoje premoženje obvarujejo pred nastankom škode. Škodo je potrebno prijaviti v treh dneh, ki jo na terenu ocenijo predstavniki Zavoda za gozdove, ta pa seznanijo Arso, ki na podlagi ocene določi višino odškodnine.

Bober zaščitena vrsta

Bober je pri nas zaščitena vrsta. V preteklosti se je številčnost bobra zelo zmanjšala zaradi pretiranega lova predvsem zaradi krzna in izgube mokrišč. V Sloveniji je do nedavnega veljal za izumrlo vrsto, k nam pa se je ponovno preselil leta 1998, kot posledica njegove naselitve na Hrvaškem. V Sloveniji je poselil porečja Drave, Mure, Save in Kolpe, danes pa ga ogrožajo predvsem nenadne spremembe v nihanju vodne gladine, kot posledica turbin hidroelektrarn, hidroregulacij in povozov.