V mrzlih zimskih dneh ne pozabimo na ptice

Zima je čas, ko lahko na svojih dvoriščih in vrtovih postavimo ptičjo krmilnico s tem pa omogočimo pticam lažji prehod zimskega obdobja. Poleg tega pa nam zagotavlja odlično priložnost da ptice pobliže spoznamo.

Pozimi se nekatere vrste ptic približajo človeškim naseljem, s primerno hrano v krmilnici, pa si jih lahko tudi pobliže pogledamo. Strokovnjaki pravijo, da hranjenje ptic sicer nima posebnega pomena za njihovo preživetje, zagotovo pa je to eden izmed načinov za razvoj našega odnosa do njih, še zlasti je dogajanje ob krmilnici zanimivo za otroke, ki razvijajo vrednote ohranjanja narave.

Pri Društvu za opazovane in preučevanje ptic Slovenije priporočajo, da se krmilnice pred uporabo skrbno čistijo, in sicer pred vsakim ponovnim sipanjem hrane, ki naj bo na voljo v zmernih količinah. Hranjenje ima lahko tudi neželene učinke zaradi možnosti prenosa različnih bolezni.

Kdaj lahko pričnemo z hranjenjem?

Hraniti lahko pričnemo že pozno jeseni, vsekakor pa takrat, ko je v naravi sklenjena snežna odeja ali so nočne temperature pod lediščem. Ko pričnemo s hranjenjem, s tem nadaljujemo vsak dan do večje trajnejše otoplitve, z ustrezno mešanico pa lahko s krmljenjem nadaljujemo v poletnih mesecih.

Ni bojazni, da bi s poletnim hranjenjem kakorkoli škodovali pticam, saj so številne sodobne mešanice za poletno hranjenje prilagojene poletnim potrebam ptic. Poleg tega pa bodo še same iskale hrano, npr. žuželke. Hranimo jih le s hrano, ki je v enaki meri dostopna tudi v naravi, ptic pa ne hranimo z ostanki človeške hrane, še posebej ne kuhane in začinjene.

Sončnice so nedvomno najbolj univerzalna vrsta hrane za divje ptice. Z lahkoto jih luščijo tudi male vrste sinic in male vrste ščinkavcev,  velika in debela sončnična semena, so primerna edino za brgleza, zelenca in dleska. Proseno kašo jedo taščica in kos, pšenico pa radi jedo vrabci, grlica, ščinkavec, zelenec, pinoža, rumeni strnad in kos. Koruza je primerna za šoje, srake in grlice, koruzni šrot pa za vrabce.

Kam postaviti krmilnico?

Krmilnico postavimo v bližino kritja, kjer so krošnje dreves ter grmi, hkrati pa naj bo vsaj dva metra stran od različnih visokih struktur, da jih morebiti ne preseneti kakšna mačka ali drugi plenilec. Pri nakupu hrane bodite pozorni da mešanica ne vsebuje semen invazivke ambrozije (pelinolistne žvrklje), so še zapisali pri Svetu ptic.

Katere tipe krmilnic poznamo?

Klasične krmilnice so najbolj univerzalne in razširjene po naših vrtovih. Poznamo tudi krmilna korita, ki so pravzaprav klasične krmilnice brez strehe, ker so odprte, se jih ptice hitreje privadijo. Krmilna korita pa so tudi odlična mesta za fotografiranje ptic.

Talno krmišče najraje obiskujejo kos, ščinkavec, pinoža, zelenec, sinice in taščica. Na talna krmišča pa lahko polagamo vso zgoraj omenjeno hrano v takšnih dnevnih količinah, kot jo ptice sproti pojedo.

Ptice obožuejo tudi lojne pogače in maščobne obešanke, ki jih naredimo s semeni in stopljene živalske maščobe, oluščenih sončnic, zdrobljenih orehov in prosa. Obesimo jih v drevesne krošnje. Okenske police so zaradi tega, ker nam ptice najbolj približajo in so vedno pri roki, zelo priljubljene.

Drevesne veje so primerne za nabadanje jabolk, celih koruznih storžev in večjih kosov loja ter so tudi odlična mesta za fotografiranje ptic.

Poznamo pa tudi cevaste krmilnice, ki jih lahko kupimo ali pa jih sami izdelamo. Obešamo jih v drevesne krošnje, so zapisali pri gnezdilnicah.

Foto: arhiv Pomurec in gnezdilnice.si