https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

GLOBALNO

Varuh Svetina: »Pričakujem odločnejše ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam«

25.01.2020 ob 8:30  

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je gostil tretjo sejo Sveta varuha za človekove pravice. Ta je bila namenjena podnebnim spremembam in podnebni politiki.


Na področju okolja in prostora Varuh vsako leto obravnava približno 170 zadev. Največ kršitev se nanaša na moteči hrup, smrad onesnaževanje in sanacijo degradiranih območij. Kakšna je okoljska politika in kakšna je dolgoročna podnebna strategija države pa je varuhu Svetini, sekretarki Sveta dr. Korneliji Marzel in prisotnim članom in članicam Sveta predstavil državni sekretar z Ministrstva za okolje in prostor Marko Maver.

»Globalnega segrevanja in podnebnih sprememb ne moremo zanikati. To so dejstva, ki jih potrjujejo tudi znanstvene raziskave. Živeti v čistem, urejenem in zdravem okolju je osnovna človekova pravica, za kar je odgovorna država,« je v uvodnem nagovoru poudaril varuh Peter Svetina.

Dodal je, da mora podnebna politika slediti ciljem Pariškega sporazuma, ki ga je naša država ratificirala in velja od začetka januarja 2017 dalje. Skladno s cilji v tem sporazumu je treba pripraviti Dolgoročno podnebno strategijo države do leta 2050 in jo predložiti EU. Varuh ob tem poziva Ministrstvo za okolje in prostor, da v pripravo omenjene podnebne strategije vključi širšo javnost, tako strokovno kot laično na državni in regionalni ravni. Nujno je sodelovanje lokalnih skupnosti in podjetij, ki morajo vsi skupaj stremeti k zmanjšanju toplogrednih izpustov ter h ukrepanju za večjo zaščito pred posledicami podnebnih sprememb.

»Menim, da bi politika morala nastopati odločneje v boju proti podnebnim spremembam. Tudi naše ugotovitve kažejo na to, da ni dovolj politične volje in da pristojni na Ministrstvu za okolje in prostor ne iščejo dovolj aktivno rešitev za obstoječe stanje. Opravičil za pasivnost odgovornih ni. Pričakujem konkretne in takoj vidne rezultate,« je še poudaril varuh Peter Svetina.

Sekretarka Sveta dr. Kornelija Marzel je poudarila, da je podnebje del naravnega okolja, ki vpliva na zdravje in počutje ljudi ter na njihove človekove pravice. Meni, da bosta ogroženost in tveganje v prihodnje večja, saj so ekstremni vremenski pojavi čedalje pogostejši in bolj intenzivni. Podnebne spremembe odpirajo politična in ekonomska vprašanja, ki zadevajo vsakega posameznika, civilno družbo, vso svetovno gospodarstvo, industrijo, tehnologijo, okolje ter intenzivno vplivajo na človekove pravice vsakega posameznika. V tem kontekstu izpostavljamo predvsem ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja, zdravja in osebnega dostojanstva.

Državni sekretar z Ministrstva za okolje Marko Maver je povedal, da pripravljajo Dolgoročno podnebno strategijo države do leta 2050 in da bomo prvič v zgodovini Slovenije dobili Zakon o podnebni politiki, ki naj bi ga letos potrdil parlament. Glavni cilj podnebne politike je doseči ogljično nevtralnost - to je ničelno stopnjo neto emisij TGP do leta 2050. Cilji zakona so na eni strani zmanjševati vplive podnebnih sprememb, na drugi strani pa omogočiti prilagajanje nanje, pri čemer bo treba zagotoviti podnebno varnost prebivalcev. Maver je ob tem izpostavil, da bo podnebna politika od gospodarstva zahtevala določene prilagoditve. Sicer pa zakon predvideva spodbujanje razvoja, raziskav in inovacij na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Da bi podnebno tematiko dvignili na višji nivo, bodo ustanovili Podnebni svet kot posvetovalno telo vlade za področje podnebne politike. Prav tako na ministrstvu ustanavljajo Direktorat za podnebne spremembe.

Podnebne teme so zahtevne, globalne in kompleksne, je dejal član Sveta Žiga Vavpotič. Vsa ta tematika deluje tako oddaljeno - tako časovno kot geografsko. Danes vidimo, da gori Avstralija, Indija ostaja brez vode. In zato se nam zdi vse oddaljeno. Mi govorimo o strategiji 2050, to je predaleč, mi moramo ukrepati danes, sicer bodo posledice brutalne, je še dejal Vavpotič.

Katarina Trstenjak z Ministrstva za okolje je izpostavila, da mora vsak posameznik začeti spreminjati navade pri sebi. Na nivoju države pa bi morali izboljšati javni prevoz, se usmerjati v digitalizacijo, podjetja pa bi lahko v večji meri spodbujala delo od doma.

Da bomo morali začeti spreminjati navade, so se strinjali vsi udeleženci seje, ki so dodali, da je težja prevzgoja kot vzgoja. Zato bi morali že najmlajše v vrtcih izobraževati o okolijskih temah.

Članice in člani Sveta so se strinjali, da bi morali preveriti, kam države in podjetja namenjajo denar. Še vedno namreč gospodarstva, države in svetovne multinacionalke financirajo stvari, ki uničujejo naš planet.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      25.01.2020 ob 9:53 gost

      Podnebja se že ne da in se nikoli več ne bo dalo spremeniti .

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      25.01.2020 ob 19:14 Lendavski nadvojvoda gost

      Varuh Svetina naj manj prdi,manj riga,motiko v roke vzame,se manj na sestanke vozi,manj klime uporablja,manj gretja,manj govedine požre...Predvsem pa naj se odreče našim denarjem prisluženim v manj ekološkem, mrzlem,manj plačanem,manj požrešnem ,izkoriščanem delavskem okolju.

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.