KULTURA
FOTO: V murskosoboški knjižnici predstavili knjižnični utrip in založništvo v letu 2019
V ponedeljek, 10. februarja, je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota potekala novinarska konferenca, kjer je bil predstavljen knjižnični utrip in založništvo knjižnice v preteklem letu. Lansko leto so v knjižnici ponatisnili dve zgodovinsko pomembni knjigi, izdali strokovno monografijo, zbornik in revijo.
Knjižnični utrip v letu 2019
Knjižnični utrip in bralne projekte preteklega leta je podrobneje predstavila direktorica PIŠK, mag. Klaudija Šek Škafar. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je v preteklem letu obeležila številne dogodke in aktivnosti tako v domačem okolju, v mestu, kot tudi v drugih Pomurskih krajih. Številne dejavnosti so se odvile tudi v Porabju, z namenom spodbujanja branja slovenske literature zamejskih Slovencev.
Za spodbujanje branja so potekale aktualne bralne značke, tako za otroke (Jaz pa berem) kot tudi za odrasle. Kot novost preteklega leta pa je bila ustanovljena Slovenska bralna značka potujoče knjižnice v Porabju. Aktivna je bila tudi Karolinina bralna značka, ki je namenjena uporabnikom s težavami pri branju in razumevanju besedil in poletna domoznanska bralna značka Zakladnice.
Veliko aktivnosti v zamejstvu
V preteklem letu so na obmejnem območju, knjižnice organizirale strokovni posvet Naše skupne vezi v večkulturnem okolju, ki je bil namenjen povezovanju in krepitvi vezi med slovenskimi obmejnimi in zamejskimi knjižnicami, izmenjavi izkušenj in dobrih praks. Ob tem je izšel tudi Zbornik povzetkov referatov.
V Monoštru so knjižnjičarji obujali dediščino s pravljičnimi večeri za odrasle in za družine z majhnimi otroki, pripravili so tudi pravljično popoldne na Generalnem konzulatu RS v Monoštru ter izvajali pravljične ure s punčko in fantkom iz cunj.
S projektom Slovenska polica v dvojezičnih OŠ v Porabju (Gornji Senik, Števanovci), s katerim so v knjižnici pričeli v 2018, so nadaljevali in dopolnili zbirko slovenskih knjig in s tem prispevali k spodbujanju bralne kulture v slovenskem jeziku.
Dogajanja za osnovnošolce in akademski večeri
Učenci Osnovne šole I Murska Sobota so v letu 2019 ponovno preživeli v knjižnici, kjer so pripravili Noč z Andersenom, prvič pa so v knjižnici skupaj z učenci Osnovne šole II Murska Sobota pripravili Noč v objemu ljudskega izročila.
V sodelovanju s Pomursko akademsko znanstveno unijo so v knjižnici pričeli z Akademskimi večeri, ki predstavljajo pomemben korak k znanstvenemu opismenjevanju in promociji znanosti. Na ta način omogočajo tudi mladim magistrantom, doktorantom in akademikom, da predstavijo sebe in svoje delo. Lani so tako gostili Pomurko leta 2019 Dašo Štesl, Saša Harkai in pomurskega akademika Evgena Carja.
Foto: arhiv Pomurec
Ostali projekti in razstave
Novost lanskega leta je projekt Babice pripovedujejo, ki je namenjen medgeneracijskem druženju. Babice pripovedujejo otrokom slovenske pravljice ali pripovedke, avtorske zgodbe ali spomine na dogodke iz svoje mladosti.
V preteklem letu so potekale tudi promocije mladih romskih avtorjev in romske zbirke, tako so gostili razstavo Marcela Baranja Midnight Thoughts in pripravili literarna večera, kjer so predstavili novo knjigo Sandija Horvata z naslovom Preprosto enostavno hvaležen ter pesniško zbirko Marcela Baranja in Sandija Horvata z naslovom V senci svetlobe.
Pripravili so tudi razstavo ob 70-letnici smrti Otona Župančiča (1878 – 1949) in ob 90-letnici rojstva Daneta Zajca (1929-2005). S Knjižnico Velenje so sodelovali pri nastajanju razstave Grafiti: Uživi v trenutku…, ki je bila namenjena predstavitvi grafitov v večjih slovenskih mestih. Ob odkritju obeležja Rastoča knjiga MS je bila pripravljena razstava Proces izdelave obeležja Rastoča knjiga MS, na oddelku za odrasle pa so pripravili priložnostne tematske razstave skozi celo leto.
Poletno dogajanje in spletni portali
V okviru Soboškega poletja so v sodelovanju z ZKTŠ MS ponovno pripravili Knjižnico pod zvezdami. V mesecu juliju so obiskovalci lahko prisluhnili interpretaciji pesmi iz pesniške zbirke Vrvohodci in koncertu uglasbene poezije Dua Ponte, v mesecu avgustu pa so gostili festival Dnevi poezije in vina. Na pesniškem odru so se predstavili Ilija Trojanow, Lou Raoul, Katica Kulavkova in Denis Škofič, za glasbeni del je poskrbel Samo Budna & Band.
Knjižnica je sodelovala pri skupnih projektih slovenskih splošnih knjižnic in sicer spletnih portalih Kamra in Dobreknjige. V letošnjem letu bo zaživel portal Obrazi slovenskih pokrajin, v katerega bo vključen tudi pomurski biografski leksikon Pomurci.si.
Nekaj literarnih večerov preteklega leta:
- Noč knjige v družbi Tadeja Goloba,
- Tone Partljič je predstavil knjigi Ne bom jih pozabil in Nebesa pod Pohorjem,
- srednješolci so bili priča moderni interpretaciji pesniške zbirke Pesem sem, z gostoma dr. Igorjem Saksido in Alešem Štegrom,
- kot pomoč pri pripravah na Cankarjevo tekmovanje so učencem omogočili srečanje s pisateljem Igorjem Karlovškom,
- v Kulturnem domu na Hodošu so pripravili literarni večer z dr. Lajosem Bencejem,
- Štefan Kardoš je popeljal na popotovanje s Stric Geza gre v Zaturce,
- Karolina Kolmanič je predstavila knjigo Novele
V okviru programov obeleževanja 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, so pred knjižnico postavili obeležje Rastoča knjiga Murska Sobota, delo akademskega kiparja Mirka Bratuše. Spomenik je poklon prvi doslej znani tiskani knjigi v prekmurskem jeziku Mali katekizem, ki jo je za potrebe svojega naroda, za prekmurske rojake leta 1715 pripravil Franc Temlin. Kot so dejali bo rastoča knjiga v naslednjih letih rasla z dodajanjem novih misli v tlakovano pot ob knjižnici.
Foto: arhiv Pomurec
Založništvo
Založništvo murskosoboške knjižnice preteklega leta je predstavila jezikoslovka in urednica dr. Klaudija Sedar. Kot je dejala imajo knjižnice, zelo pomembno vlogo pri širjenju bralne kulture ter dodala, da k izgradnji knjižnične zbirke prispevajo tudi v knjižnici sami, in sicer z izdajanjem lastnih publikacij. PIŠK Murska Sobota izdaja lastne publikacije od leta 1966, ko je izšla knjiga 10 let študijske knjižnice.
V lanskem letu so v PIŠK izdali 5 publikacij:
- ponatis knjige Matije Slaviča z naslovom Prekmurje, prvotno izdane leta 1921
- ponatis knjige Slovenska krajina: zbornik ob petnajstletnici osvobojenja, iz leta 1935
- Naše skupne vezi v večkulturnem okolju: zbornik povzetkov strokovnega posvetovanja v okviru programa dejavnosti splošnih knjižnic na obmejnih območjih
- Prekmurje ob zgodovinski prelomnici 1919, s podnaslovom Zbornik izbranih dokumentov ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
- Prekmuriana, izdana nova števila revije PIŠK MS za literaturo in kulturno zgodovino (v njej so zapisani literarni in kulturno-zgodovinski utrinki ter spomini vezani na Prekmurje)
Več fotografij v spodnji galeriji ...
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
nisem iz tistih koncev. a gospa v črni obleki je direktorica knjižnice?
Imaš zgoraj napisano, da je dr. Klaudija Sedar. Kaj ti ne znaš uporabljati Googla?
ocitno ne uporablja googla za raziskovanje clankov. razen ce je novinar. Lahko bi bila ta v crnem ker izgleda boljse.
2 Klavdiji?
Ta gospa v črnem je res sexi.
Res je simpatična pa tudi pametna.
Direktorica je svetla, tista ki ne loči domoznanstva od domobranstva
Jaaaa grozno slisati, kaj se zenska rine v kulturo, ce nima pojma. Naj bi ostala kjer je bila. Kultura ji ne sega do gleznja. Domobranstvo ja, kako je naredila strokovnega? Čudim se i ja
Dr. Klaudija je itak strokovnjak na svojem področju.
a ni vsak na svojem podroČju strokovnjak?
23:06 ...... NI. Veliko drin ddr in drugih imamo pa nič od njih. Poglej na primer lažne zgodovinarje Leljaka, Dežmana, Možino, Žajdele, Peskove, ......... pa nič od strokovnosti pri njih. Pa veliko je še takih namišljenih strokovnjakov.
Mogoče vsega ne vem,a,da je Car akademik....Oni,ki pravi za teto v črnem,da ga vzburja...no ja,različni smo si.
obe je potrebno dobro nabrisat