FOTO: Žabe in druge dvoživke spet potrebujejo našo pomoč

Z nastopom pomladi in toplejših temperatur se začenja tudi v Pomurju čas množičnih selitev dvoživk iz prezimovališč na kopnem do voda. Hudo grožnjo v njihovem bivalnem okolju jim predstavljajo ceste, ki prekrižajo selitvene poti do mrestišč, saj mimo vozeči avtomobili zdesetkajo večje število dvoživk.

Promet in ceste so ene izmed glavnih dejavnikov, ki ogrožajo dvoživke pri nas in po svetu. Gradnja cest uničuje njihove kopenske in vodne habitate in prekinja ustaljene selitvene poti. Posledice prometa na kritičnih odsekih cest, t.i. črnih točkah, so množični pomori dvoživk, kjer potekajo selitve, nemalo teh je tudi v Pomurju, kjer še ni postavljenih ustreznih podhodov. 

Dvoživke se iz gozda v mlake selijo zaradi razmnoževanja, ob tem pa se premikajo zelo počasi, zato marsikatera ne more uiti hitro vozečim vozilom. Prepreke pa so jim tudi visoki cestni robovi, katerih ne morejo preskočiti. Prostovoljci jih ob kritičnih dnevih prenesejo tudi po več tisoč, ki bi drugače morda končale pod kolesi.  

Dandanes velikokrat ni ustreznih rešitev za to perečo naravovarstveno problematiko, zato na odsekih ob selitvah pomagajo prostovoljci z postavitvijo mrež in prenašanjem dvoživk čez cesto, katerim se lahko pridruži vsak. Ob tem potrebuje le svetilko, vedro, odsevni jopič, po možnosti škornje ali dežni plašč, o akciji pa se dogovori z lokalnim koordinatorjem. 

Foto: Pomagajmo žabicam

Dvoživke so s selitvijo pričele že sedaj, najbolj se sicer selijo ob prvem toplem pomladnem dežju, po tem ko zaide sonce ter vse do polnoči. Vsi morebitni zainteresirani najdejo lokacije reševanja dvoživk na zemljevidu, ki ga najdete tukaj. Lokacije so med drugim v Borecih, v bližini Ledavskega jezera, v Kančevcih, Podgradju, pri Blaguškem jezeru, Petanjcih in še kje. 

Kot voznik lahko tudi vsak zmanjša hitrost na označenih mestih s prometnim znakom ali mestih, kjer žabe redno prečkajo cesto, ob tem je potrebno biti pozoren tudi na morebitne prostovoljce ob cesti.

V Centru za kartografijo favne in flore so že pred leti pozivali k ureditvi sistemskih rešitev v Sloveniji, še posebej k medresorskem usklajevanju med Ministrstvom za infrastrukturo in Ministrstvom za okolje in prostor, ter k določitvi pristojnosti njihovih podrejenih služb za izvajanje ukrepov. Na najbolj problematičnih odsekih cest bi bila tako nujna postavitev trajnih varovalnih ograj in podhodov; pri rekonstrukcijah cest pa naj bi se v projekt vključili tudi ukrepi varstva dvoživk. Ob tem bi morale pristojne državne in lokalne inštitucije, aktivno sodelovati in pomagati lokalnim pobudam za reševanje dvoživk.

Le opozorilne table in prometni znaki se žal velikokrat niso izkazali za ustrezno rešitev, saj veliko voznikov ne zmanjša hitrosti vožnje in povozi veliko število dvoživk, ob tem pa nemalokrat ogrožajo tudi prostovljce.

Veliko škodo dvoživkam poleg cest povzroča človek z brezobzirnimi posegi v naravni habitat in hidrološkimi sistemi mokrišč. Posebno občutljive so žabe tudi na kemično onesnaženje okolja, katerega povzročajo ljudje z modernim kmetovanjem in raznimi zaščitnimi sredstvi - pesticidi. Danes je mnogo preveč posegov v njihov življenjski prostor, zato veljajo za izjemno ogroženo živalsko skupino, saj se je polovica vseh znanih vrst po svetu številčno zmanjšala oz. se zmanjšuje, vsaki tretji vrsti pa grozi izumrtje.

Dvoživke sicer v naravi uravnavajo številčnost žuželk (komarjev in muh), polžev, pajkov, deževnikov, saj se z njimi prehranjujejo, vesel jih je marsikateri vrtnar, tudi same pa so hrana številnim ptičem, manjšim zverem, kačam in ribam. So pomemben člen prehranjevalnih verig, ki bi se ob njihovem izumrtju porušile.

Več fotografij v spodnji galeriji ...