Tudi pomurska podjetja želijo, da kupci domače izdelke v roke dobijo

Po kakšnih izdelkih posegamo v trgovini? Ali kupujemo slovensko ali v naših nakupovalnih košarah prevladujejo izdelki iz tujih trgov?

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je v letu 2008 začela s kampanjo Kupujem slovensko, saj so s tem želeli zvišati prodajo slovenskih izdelkov. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je namreč nastala potreba po dodatni diferenciaciji slovenskih izdelkov na policah, po skupni promociji domačih izdelkov ter po večji lojalnosti domačim proizvodom.

Blagovna znamka Kupujem slovensko je sestavljena iz štirih glavnih elementov gradnikov, in sicer so to kakovost (pogojena z visokimi proizvodnimi standardi in izborom surovin), varnost (upoštevanje vseh standardov ter njihovo preseganje, sledljivost izdelkov ter kratke transportne poti), okus (prilagojen preferencam in okusu domačih potrošnikov), tradicija (tradicionalna prisotnost proizvajalcev na domačem trgu in utrjenost blagovnih znamk) in dodatni socialni element - ohranitev delovnih mest (ohranjanje slovenskega živilskega in kmetijskega trga in proizvodnje, problematika zaposlovanja).

Kampanji pridružena tudi pomurska podjetja

Med slovenskimi podjetji, ki so se pridružila kampanji, so tudi pomurska, za katera dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pove, da so bila ena prvih, ki so se množično pridružila kampanji že v začetku: "Pomurska primarna proizvodnja in živilska industrija sta v zadnjih letih naredila velik napredek v prepoznavnosti in raznolikosti kakovostnih in varnih proizvodov. Kratke verige od kmeta do predelovalca in nato potrošnika so čedalje bolj pomembne. To pa je prednost pomurskih in slovenskih proizvodov, ki jo moramo še bolj poudariti. Tega se pogosto zavemo v času, ko je varnost živil ogrožena, o čemer smo tudi v zadnjem času zaradi E. coli veliko razmišljali."

Konkretne učinke še čakajo

Kampanji sta izmed pomurskih podjetij med drugim pridružena Radenska d.d. in Pomurske mlekarne d.d..

V Pomurskih mlekarnah d.d., kjer prodaja na domačem trgu predstavlja 60% celotne realizacije, so povedali, da pri kampanji sodelujejo že od začetka, saj menijo, da ima lokalna pridelava in potrošnja velik učinek na področju, kjer take stvari tečejo.  Zaradi vključenosti v kampanjo se jim promet ni povečal, saj smo po njihovem mnenju Slovenci izrazit narod, ki rad kupuje tuje izdelke, pri čemer je res tudi to, da je večina izdelkov iz tujine cenejših. 

Tudi v Radenski d.d., kjer približno 82% njihovih proizvodov prodajo na slovenskem trgu, želijo potrošnike spodbujati, da kupujejo domače izdelke, ki so kakovostno na zelo visoki ravni ter kolikor se le da izdelani z domačimi rokami, znanjem ter materiali, saj jim želijo dvigniti zavest, da imajo domači proizvodi dodano vrednost, ki je tuji nimajo, in je prav, da omogočajo našim ljudem in našemu gospodarstvu preživetje in rast.  Trenutno še ne morejo povedati, ali se je zaradi te kampanje prodaja njihovih izdelkov povečala, je pa to dolgotrajen proces, tako da rezultate še pričakujejo.

Kot so nam še sporočili iz Radenske d.d., menijo, da se državljani Slovenije še premalo zavedamo pomena kupovanja slovenskih izdelkov. Ugotavljajo pa, da se stanje v zadnjih nekaj letih izboljšuje in upajo, da bo k temu pripomogla tudi kampanja Kupujem slovensko. 

Dolgoročno delo in promocije prinesejo uspeh

Delež prodaje slovenskih izdelkov je izredno pomemben, vendar je za vidnejše premike in spremembe nakupnih navad družbe potrebno več let dela ter promocij, kar so pokazale izkušnje sosednje Avstrije. Dr. Tatjana Zagorc meni, da je težko izmeriti, koliko je k povečanju prodaje slovenskih izdelkov prinesla zgolj kampanja Kupujem slovensko, saj so podjetja aktivna tudi s svojo tržno komunikacijo.

"Podatki, s katerimi razpolagamo, so takšni, da se prodaja izdelkov sicer poveča v času, ko se izvajajo promocijske in pospeševalno prodajne aktivnosti, kar je logično. Se je že zgodilo, da smo kakšen dan v določenem trgovskem centru, kjer smo izvajali promocijske aktivnosti, prodali vso zalogo določenega izdelka," nam pojasni.

Vključevanje mladih

Kot pojasnjuje dr. Tatjana Zagorc, so primarna ciljna skupina kampanje potrošniki od približno 25 let naprej, ko se osamosvojijo, začnejo skrbeti za svoje lastno gospodinjstvo, pretežno ženska populacija, ki še vedno večinoma skrbi za družinsko prehrano.

Letošnje poletje se je kampanja načrtno usmerila tudi na splet, saj želijo aktivirati tudi mlajšo ciljno populacijo oz. populacijo, ki ne sledi toliko klasičnim medijem. Kampanja Kupujem slovensko je pred kratkim dobila svoj profil na socialnem omrežju Facebook – KUPUJEM SLOVENSKO, na katerem vsak teden predstavijo eno podjetje. V času do 20. avgusta poteka na njihovi Facebook strani Kupujem slovensko tudi nagradna igra z imenom "PRVI SLOVENSKI ŽUR IZZIV".