Svet je šele na začetku pandemije, ukrepi držav se povsod stopnjujejo

Vlada je danes nadaljevala s predstavitvijo ukrepov iz »protiKoronapaketa«. Predstavili so jih minister za zdravje Tomaž Gantar, minister za zunanje zadeve Anže Logar, ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Kot je uvodoma povedal govorec vlade Jelko Kacin hitrost širjenja virusa po svetu še vedno skokovito narašča: »Večina držav beleži eksponentno rast virusa. Svet je šele na začetku pandemije, Slovenija je šele na začetku poti. Ukrepi držav sovpadajo s širjenjem virusa in se povsod po svetu stopnjujejo.«

Ob tem je opozoril naj ravnamo odgovorno: »Ostani doma. Daj gor rokavice. Drži distanco. Nosi masko.«

Zdravstveni minister Tomaž Gantar je predstavil nekatere ukrepe iz zakonodajnega svežnja, ki zadevajo njegov resor. »Vsi se zavedamo, da so ukrepi strogi in posegajo v naša življenja, je pa to edini način, če želimo biti uspešni in bolezen obvladovati,« je povedal Gantar.

V zakonu o nalezljivih boleznih bi poleg zdravstvenega inšpektorata, ki zdaj bdi na izvrševanjem določb tega zakona, za povečanje učinkovitosti nadzora podelili dodatna pooblastila tudi drugim institucijam. Prav tako predlagajo povišanje glob za kršitve.

Pri oblikovanju predloga interventnega zakona je ministrstvo za zdravje upoštevalo smernice vlade, je pojasnil Gantar. Ob tem je izpostavili predlog, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje zagotavljal nadomestilo za čas odsotnosti od dela od prvega dne, in ne po 30. dnevu, kot je do sedaj. »S tem bomo znatno razbremenili delodajalce in zaposlene,« je prepričan minister. Kot je še pojasnil, bodo sredstva za nadomestila ZZZS povrnjena iz državnega proračuna.

Minister za zunanje zadeve Anže Logar je spregovoril predvsem o državljanih, ki se nahajajo v tujini o njihovi repatriaciji. Kot je povedal je MZZ že 6. marca pozval vse državljane v tujini, da se vrnejo domov. »Nudili smo pomoč več kot tisoč državljanom. Repatriacijski leti so bili pripravljeni s sosednjimi državami in drugimi,« je povedal.

Pozval je tiste, ki so v državah članicah EU in imajo normalne možnosti za bivanje, naj tam tudi ostanejo. Pojasnil je tudi, da so sprejeli ukrep s katerim se tujim državljanom v RS vizumi podaljšajo, da lahko ostanejo v Sloveniji. »Enako sporočilo smo posredovali preko DKP mreže, naj apelirajo tudi na druge države, da so benevolentne pri podeljevanju vizumov - da se ljudem ni potrebno vračati domov,« je dodal.

Do zdaj je bilo z letalom vrnjenih preko 360 Slovencev in vsaj 300 tujih, z avtobusi 120 Slovencev, samostojno s pomočjo konzularne mreže pa se je iz tujine vrnilo med 800 in 1000 Slovencev.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je pojasnil, da je ministrstvo za zajezitev epidemije koronavirusa v preteklih 14 dnevih sprejelo številne ukrepe, kot so prepoved javnega potniškega prometa, letalskega prometa, opravljanja vozniških izpitov itd. Vse skupaj so v nedeljo podaljšali še za 14 dni.

Poudaril je tudi, da je treba nujne infrastrukturne projekte čim prej nadaljevati. Ob tem je pozval gradbena podjetja, da - ob upoštevanju varnostnih ukrepov - nadaljujejo delo na gradbiščih. Spomnil je na multiplikativne učinke gradbeništva na gospodarstvo.

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič pa je povedala, da so kazen po novem interventnem zakonu predčasno prekinili 68 zapornikom, 15 pa jih je na prostosti predčasno. Zaradi nevarnosti okužbe z novim koronavirusom se sicer že marca s prostih izhodov za rešetke ni vrnilo 130 obsojencev.

Pravosodno ministrstvo je v zadnjih tednih skupaj z drugimi ministrstvi in deležniki pripravilo samostojni interventni zakon, s katerim smo zagotovili, da nihče ne bo prikrajšan za svojo pravico, ker je omejeno gibanje, ali ker ne delujejo državni organi.

Prvi ukrep, ki so ga predlagali, je izvzetje iz izvršbe in stečajne mase vseh prejemkov iz tega zakona. Drugi ukrep je odlog in zadržanje tekočih izvršb. Pripravili pa so še štiri ukrepe z namenom, da se ohranijo delovna mesta, da podjetja ostanejo pri življenje ter da se sočasno zavaruje delavce.

Prvi ukrep je odlog obveznosti poslovodstva, ki jih v tem času oprošča od predloga za prisilno poravnavo ali stečaj. Drugi ukrep varuje delavce, če bo delodajalec pridobil denarna nadomestila po interventnih predpisih, je dolžan v roku enega meseca izplačati plačo delavcem. Tretji ukrep je odložitev odločanja o upnikovem predlogu o začetku stečaja za štiri mesece. Četrti ukrep pa omogoča delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje in mora po veljavni zakonodaji za koriščenje jamstvenih in preživninskih skladov predložiti pravnomočni sklep o uvedbi stečaja, da zgolj predložijo, da so vložili predlog za uvedbo stečaja.