Prešernova Zdravljica prejela znak evropske dediščine

Evropska komisija je včeraj, 31. marca, sporočila, da je Prešernovo Zdravljico nagradila s prestižnim znakom evropske dediščine.

Simbolna vrednost Zdravljice od leta 1848 dalje je v tem, da jo razumemo kot slavospev Pomladi narodov kot pomembnega gibanja v zgodovini Evrope in napoved udejanjanja njenih idej. Prva objava Zdravljice je tesno povezana z odpravo cenzure, kar je bila ena najbolj otipljivih pridobitev Pomladi narodov. Svoboda tiska je bila poleg svobode združevanja in odprave tlačanstva ena glavnih zahtev nacionalno-liberalnega gibanja 1848. Uveljavljanje vseh vidikov osebne svobode, vključno s svobodo govora, je tudi temeljno načelo Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta osnovna dokumenta evropskega povezovanja.

Slovenija je evropski pomen Prešernove Zdravljice med drugim utemeljila z besedami: »France Prešeren je z zbirko pesmi Poezije slovenski jezik povzdignil na evropsko raven in se enakopravno umestil ob bok velikim literatom slovanskega jezikovnega področja, kot so ruski pesnik Puškin, poljski Mickiewicz in češki Macha. V pesmi Zdravljica je ideje francoske revolucije o svobodi, enakosti in bratstvu prenesel na zgodovinski položaj slovenskega naroda ter dodal specifično kozmopolitsko sporočilo, ki je za predmarčno obdobje prebujanja narodov neobičajno napredno. Pri tem je črpal iz idej političnih mislecev svojega časa, kot so bila dela Thomasa Paina o človekovih pravicah ali Giuseppeja Mazzinija o povezovanju evropskih narodov. Poleg izjemnega pomena za razvoj slovenske identitete velja poudariti tudi njeno mednarodno vlogo. Je dokument časa, ko so se formirali evropski narodi, povezani v želji po mirnem sobivanju in hkrati samostojnem odločanju o lastni usodi, saj na prvo mesto postavlja blaginjo običajnega človeka in skupnosti, ki ji pripada. Hkrati pa gradi identiteto skupnosti na univerzalni, kozmopolitski izkušnji sobivanja in prijateljstva, podobno kot Beethovnova Oda radosti, himna Evropske unije.«

Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani najpomembnejše rokopisne verzije Zdravljice in vse tiskane izdaje, je s tem postala sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice.