Murska Sobota danes praznuje 75 let osvoboditve

Danes Murska Sobota praznuje zgodovinski dan osvoboditve, in sicer 75 let, odkar je Rdeča armada osvobodila mesto izpod Madžarov in fašizma. 

Na današnji dan leta 1945 so borci Prekmurske čete skupaj s 113 pohotno divizijo in 73 pehotno gardijsko divizijo vkorakali v Mursko Soboto. Na čelu poveljstva Rdeče armade v Murski Soboti je bil major Fedor Barsukov, vojaško upravo pa je prevzel komandir Prekmurske čete  Filip Korošec – Bor, ki je postal tudi poveljnik takrat ustanovljene komande prekmurskega vojnega območja. 

Omenjeni enoti rdeče armade sta še isti dan zasedli frontno črto na Kučnici in nadaljevali napad v Avstriji, 4. aprila je bila osvobojena še Lendava, 5. aprila pa so se v Murski Soboti prvič zbrali vodilni predstavniki partizanskega gibanja v Prekmurju in se dogovorili o prihodnji organizaciji oblasti.

Današnjega dne se je spomnil tudi župan dr. Aleksander Jevšek ter obenem spomnil na vse padle, ki so takrat padli za našo svobodo. Optimistično dodaja, da bomo uspešno prebrodili tudi današnje težke čase. 

Murska Sobota v času druge svetovne vojne

Prvi dan napada na Jugoslavijo, 6. aprila 1941, je Soboto zasedel nemški okupator, že 16. aprila pa ga je zamenjala madžarska okupacijska vojska, sredi decembra pa je takrat madžarski parlament izglasoval priključitev Prekmurja k ogrskemu kraljestvu.

Okupator je kljub trianonski mirovni pogodbi uvedel upravo, sodstvo in cerkveno razdelitev, kakršna je veljala pred letom 1918. Uveljavil je vse oblike fašističnega nasilja: preimenoval je imena krajev in ulic, izpraznil vse šolske in javne knjižnice s slovenskimi knjigami, v šolah uvedel madžarski jezik, odpustil in izgnal slovenske učitelje, slovenske duhovnike pa premestil v madžarske župnije. V Soboti so obnovili Madžarsko prosvetno društvo Vendske krajine, spet je začel izhajati raznarodovalni tednik "Muraszombat és videke".

Aktivisti narodno­osvobodilnega gibanja so že junija in julija 1941 pripravljali ljudi na množičen odpor. Septembra 1941 je okupator izvedel prve množične aretacije in zaprl v soboški grad več kot 40 aktivistov. Ko so po izdaji ustrelili vodjo gibanja Štefana Kovača, na grajskem dvorišču pa justificirali Štefana Cvetka in Evgena Kardoša, druge zapornike pa odpeljali v nacistična taborišča, je bilo gibanje dlje časa pretrgano, sta zapisala Franc Kuzmič in Bela Sever. 

Ko je Madžarska leta 1944 zaprosila zaveznike za mir, so se soboški aktivisti pripravljali na prevzem oblasti, spodleteli poskus je okupator izrabil za množične aretacije, kljub nasilju pa se je osvobodilno gibanje razširilo in dobilo obliko oboroženega upora. Ob prehodu Rdeče armade je bila Sobota osvobojena 3. aprila 1945.

Vojna terjala več kot tisoč žrtev

Vojna je terjala na širšem območju več kot tisoč žrtev, življenje je izgubilo 77 soboških gimnazijcev, skoraj vsi soboški Judje pa so bili žrtev holokavsta. V času madžarske okupacije 1941­-1945 je imelo mesto kot okrajno središče vlogo velike občine. Maja 1945 so sredi Murske Sobote prebivalci mesta s predstavniki Rdeče armade začeli postavljati enega največjih in najlepših spomenikov v spomin na skupni boj proti fašizmu.