Lahovnik: Gre za državno pomoč, ta sredstva bo potrebno nekoč vračati

Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji redni seji sprejela drugi protiKoronapaket (PKP2). Sprejete rešitve in ukrepe so predstavili minister za finance Andrej Šircelj ter člani vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, dr. Igor Masten in Ivan Simič.

Uradni govorec vlade Jelko Kacin je uvodoma povedal, da je po zahtevnih usklajevanjih vlada včeraj sprejela dopolnila prvega protikoronskega paketa, in novi, drugi protikoronski paket. »Vlada je dopolnila finančno blazino za čas epidemije in zagotovila likvidnost gospodarstva,« je povedal in dodal, da je s tem milijonu upravičencev iz prvega paketa bilo dodanih še 300.000 upravičencev. »Ohranjajo se proizvodni in razvojni potenciali gospodarstva, delovna mesta in vitalni elementi socialne države,« je še dejal.

Delo posvetovalne skupine pri popravkih protikorona paketa 1 (PKP1) in pripravi PKP2, ki se nanaša predvsem na likvidnostno pomoč gospodarstvu je v nadaljevanju predstavil Matej Lahovnik. Povedal je, da so med drugim izhajali tudi iz ocen OECD-ja in IMF-ja, ki opozarjata, da bo kriza daljša in okrevanje trajalo dlje časa in je odvisno od odkritja cepiva ali zdravila. To je pogoj, da se povpraševanje vrne na predkrizni nivo. OECD je pri tem še bolj pesimističen, ker obstaja ocena, da bi se pandemija ob ponovnem zagonu gospodarstvu lahko ponovila.

V prvi protikoronski paket so vnesli nekatere dopolnitve, a upoštevati je potrebno, da fiskalni prostor ni neomejen ter da gre za državno pomoč, pomoč davkoplačevalcev gospodarstvu. Zavedati se je potrebno, da bo potrebno ta sredstva nekoč vračati, je poudaril in dodal, da je to pomoč zaradi krize povezane s pandemijo in ni namenjena podjetjem, ki so bila v težavah že pred to krizo. V PKP1 se kot vstopni pogoj predvideva padec letnega prometa za več kot 10 odstotkov. Poenostavljajo se postopki za ostale, ki so začeli poslovati sredi lanskega leta ali celo šele letos, da se primerja mesečna povprečja pred in po krizi, je povedal.

V PKP2 ciljajo na hitro likvidnostno pomoč gospodarstvu. Država daje poroštvo za mikro, mala in srednja podjetja v višini 80 ostotkov, za velika pa v višini 70 odstotkov. Država s tem prevzema nase velik del tveganja zaradi krize. Višina poroštva je omejena na 10 odstotkov letnih prihodkov oziroma na letne stroške dela. Podjetja vključena v finančno likvidnostno shemo mora sodelovati tudi v verižnem pobotu terjatev in obveznosti, in sicer z namenom preprečevanja verižne nelikvidnosti, je še objasnil Lahovnik. Obseg garancijske sheme je trenutno določen v višini dveh milijard evrov.

Osnovne karakteristike ukrepov na področju likvidnosti je v nadaljevanju še podrobneje predstavil Igor Masten. »Gre za to, da želimo stimulirati banke, da bi posojale gospodarstvu, podjetjem, tudi v času gospodarskega upada, torej nadomeščanje izpada likvidnosti, s katerim se soočajo podjetja od začetka pandemije,« je povedal in dodal, da bo likvidnost potrebna gospodarstvu tudi za financiranje izhoda iz krize, ko se bo začela ekonomska aktivnost oživljati. »Ne želimo, da bi bila pomanjkanje finančnih virov ovira pri vklapljanju naših podjetij nazaj v dobaviteljske procese ter zagotavljanje svojih dobrin, ki jih proizvajajo za končni trg,« je poudaril.

Davčni strokovnjak in član vladne strokovne skupine Ivan Simič pa je med drugim povedal, da je FURS do danes od skupno 39.600 zavezancev prejel za mesečni temeljni dohodek za mesec marec 36.432 vlog, za april 30.341 in za maj 23.059 vlog. Za opravičilo plačila prispevkov pa je prejela za marec 36.027 vlog, za april 29.974 in za maj 22.704 vloge. Zneski bodo izplačani vsakič 10. dne v mesecu. Na Zavod za zaposlovanje je do danes prišlo okoli 277.560 prijav, prvi zneski naj bi bili izplačani 24. aprila.

Minister za finance Andrej Šircelj je povedal, da prvi gospodarski kazalci že nakazujejo močan upad gospodarske aktivnosti, slabša se stanje na trgu dela. Zelo verjetno gre za najhujšo krizo kot leta 2009, BDP bi se letos lahko skrčil za med 6,2 in 16,1 odstotki, je poudaril in spomnil, da je leta 2009 bil padec aktivnosti sedemodstotni.

Spregovoril je tudi o pomoči EU pri soočanju s krizo. »Napačen je bil morda vtis, da bo EU neposredno pomagala pri soočanju s krizo z denarjem,« je dejal in dodal, da je Slovenija pri soočanju z nastalimi razmerami bolj ali manj sama. Večina ukrepov na ravni EU-ja bo temeljila na poroštvih in posojilih EIB. Nekaj izjem je zgolj pri stroških za zdravstvene namene, na primer za opremo, je še pojasnil.

Med drugim pa je povedal še, da je vlada predlagala tudi zvišanje povprečnin za občine s 589,11 na 623,96 evra. »Upamo, da bodo ta sredstva prišla do ljudi, da se bo ljudem olajšalo življenje,« je zaključil.