Izzivi pomurskih nevladnih organizacij v času epidemije

V četrtek, 23. aprila, je preko spletnega pogovora potekal klepet s predstavniki nevladnih organizacij Pomurja. Nevladne organizacije so iz prve roke povedale s kakšnimi izzivi se soočajo in kako so prilagodile svoje aktivnosti v času epidemije. 

Epidemija koronavirusa je z ukrepi vlade prizadela različne dejavnosti in sektorje, med njimi tudi nevladne organizacije, saj se mnoge soočajo z onemogočenim ali oteženim delovanjem. Razglašena epidemija marsikateri NVO otežuje načrtovano izvedbo dogovorjenih projektov in programov, ki jih sofinancirajo država, občine ali drugi financerji. Beseda je preko spletnega pogovora o njihovi vlogi v času epidemije, s kakšnimi težavami se soočajo ter predvsem o tem kako poteka njihovo delo. 

Kot so dejali predstavniki društev in organizacij so se te na epidemijo različno prilagodile. Njihove aktivnosti potekajo večinoma preko spleta, tako glede svetovanj, pogovorov povezanimi z različnimi rizičnimi skupinami, kakor tudi povezovanja s člani in strankami ter tudi samo prodajo svojih produktov. Veliko projektov, delavnic, predavanj in izobraževanj, ki so potekala pred krizo sedaj stoji ali potekajo na daljavo, pri tem pa poudarjajo, da je sedaj več časa za razvijanje novih idej in ciljev za v prihodnje. 

Gostiteljica srečanja je bila Matejka Horvat iz Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Pomurja, na klepetu pa so sodelovali naslednji predstavniki in organizacije: Milan Osterc (Društvo Nova pot Radenci, Zveza ledvičnih bolnikov Slovenije), Lea Cipot (ustanoviteljica Zavoda korak naprej Murska Sobota, so.p.), Jasmin Kukec (Lokalna akcijska skupina Goričko 2020), Ana Žnidarič (Društvo za zaščito živali Pomurja), Grega Donša (Klub prekmurskih študentov), Darko Krajnc (Hiša Sadeži družbe Murska Sobota), Uroš Kamenšek (Pomurska turistična zveza), Danijela Hozjan (Zveza kulturnih društev Lendava), Vijola Bertalanič (Pomurska zveza društva upokojencev)in Špela Horvat (pobudnica facebook skupine Lokalno pomursko).

V času epidemije opažajo, da manjka predvsem osebnega stika in druženja, vsekakor se to najbolj opazi pri starejših, ki so v teh časih najbolj ranljiva skupina. Kot je dejala predstavnica Pomurske zveze društev upokojencev, se tako športne kot kulturne aktivnosti za upokojence ne izvajajo, odsotnost druženja pa skušajo rešiti z več pogovora po telefonu, ki ga v teh časih zaradi večjih stisk še kako potrebujejo, pomagajo pa tudi pri preskrbi s hrano in zdravili. 

V Klubu prekmurskih študentov se v tem času ukvarjajo z različnimi humanitarnimi projekti in sodelujejo z večimi organizacijami. Poudarjajo, da so študentje nadvse aktivni, saj se vključujejo v vsakodnevne aktivnosti in pomagajo tako starejšim in socialno šibkejšim, kar se tiče hrane in oblačil, kakor tudi vrstnikom in mlajšim. S prostovoljci so se tako npr. povezali z murskosoboško knjižnico kjer so pomagali pri raznosu učnega gradiva na dom, začeli pa so tudi z zbiranjem računalnikov, za tiste, ki si jih ne morejo privoščiti.

Z rizičnimi skupinami sodelujejo tudi pri Hiši sadeži družbe Murska Sobota, ki jim v sodelovanju s filantropijo pomagajo pri oskrbi s hrano. Druge dejavnosti so v hiši prekinjene, nekatere pogovorne delavnice se sicer izvajajo preko spleta, komunikacija z uporabniki pa poteka v glavnem preko telefona ali elektronske pošte.  

Kot poudarjta Pomurska turistična zveza in Zveza kulturnih društev Lendava, njune aktivnosti večinoma stojijo. Turizmu in kulturi je epidemija zadala velik udarec. Običajno so ravno v teh spomladanskih in poletnih časih imela turistična društva največ aktivnosti, ki pa se sedaj ne izvajajo, prav tako trpi kulturna dejavnost. 

Predstavnica socialnega zavoda Korak naprej, Lea Cipot, je dejala, da fizična trgovina rabljene otroške opreme sedaj ne deluje, se je pa trgovina preselila na splet, še vedno pa deluje tudi šivalnica. V tem času se ukvarjajo z novimi nadgradnjami, v prihodnje po epidemiji pa vsekakor pričakujejo povečan obseg dela, ki bo pokril finančno luknjo.

Predstavnica Društva za zaščito živali Pomurja pa je poudarila, da je sedaj veliko manj dela na terenu, še vedno pa opravljajo nujne opravke in dostavljajo hrano prostoživečim živalim, ampak imajo po drugi strani tudi več časa za urejanje arhiva, saj se je tekom let delovanja društva nabralo ogromno materiala, razvijajo pa tudi nove ideje. V samem društvu so bili veliko aktivni tudi s predavanji na šolah, ki jih sedaj poskušajo spremeniti v elektronsko obliko.

Predstavniki nevladnih organizacij so dejali, da je sedaj prišel čas predvsem za tiste stvari, za katere ga je prej primanjkovalo. Opažajo pomanjkanje osebnega stika, saj je moč zaznati več osamljenosti in stisk pri ranljivih skupinah, je pa kriza po drugi strani pokazala tudi pozitvne lastnosti, predvsem v povezovanju različnih skupnosti, prikazala moč javnih storitev, predvsem javnega zdravstva in nadvse dobro organizirano civilno zaščito. 

Nevladniki po epidemiji pričakujejo od države, da bo zagotovila več delovnih mest, zmanjšala birokracijo ter vsekakor več vlagala v medsebojno zaupanje. Vsi so dejali, da že nestrpno pričakujejo sprostitev ukrepov, da se bo lahko življenje spet speljalo na ustaljene tirnice.