Okoljski hrup kot eden najresnejših vzrokov bolezni v Evropi

Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu opozarja na vplive okoljskega hrupa na zdravje. Ob današnjem dnevu v Zbornici zdravstvene in babiške nege, Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov opozarjajo na njegove negativne vidike .

Okoljski hrup spada med najresnejše vzroke bolezni v Evropi, ki med drugim povzroča izgubo sluha, motnje spanja in pojav srčno-žilnih bolezni, po navedbah svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa naj bi bil celo na drugem mestu za onesnaženostjo zraka. Hrup je posebno problematičen, ker na ljudi vpliva tudi med spanjem, kar ima lahko resne posledice za zdravje.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da stalno prisoten hrup v bivalnem okolju slabša počutje, povzroča vznemirjenost, ovira delo ali učenje povzroča težave spanca.

Med posledice prekomerne izpostavljenosti hrupu spadajo motnje spanja, ki nato povzročajo spremembe razpoloženja in zmanjšane kognitivne sposobnosti. V zbornici opozarjajo, da je to posledica manjše odzivnosti možganov zaradi hrupa. Učinki hrupa pa lahko vplivajo tudi na bolezni dihal in prebavil, na duševne motnje ter imunski sistem.

Zvočno onesnaženje povzroča tudi srčno-žilne bolezni, ob prekomernem hrupu se namreč sproži stresna reakcija, ki vključuje odziv živčnega sistema.  Pri tem se poveča raven stresnega hormona, zviša se krvni tlak, začneta se sproščati adrenalin in kortizol, dolgotrajno izpostavljanje sistema stresnim hormonom pa škoduje srčno-žilnemu sistemu ter poveča možnost za infarkt in druge bolezni, dodajajo na zbornici - zvezi.

Po podatkih WHO raven hrupa, ki je manjša od 70 decibelov, ne škoduje živim organizmom, ne glede na trajanje izpostavljenosti, to je  npr. hrup, ki nastaja med normalnim pogovorom.

Več kot osemurna izpostavljenost hrupu nad 85 decibelov pa negativno vpliva na zdravje in kakovost življenja, na hrup pa so predvsem občutljivi starejši ljudje, osebe z avtoimunskimi obolenji, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, nosečnice ter dojenčki in majhni otroci.

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu povzroči odmiranje čutnih celic v notranjem ušesu, kar vodi v postopno in nepopravljivo izgubo sluha, to pa se dogaja tudi vedno več mladim, na primer zaradi poslušanja preglasne glasbe in nošenja slušalk, dodajajo z zbornice.

Za zaščito priporočajo uporabo čepkov za ušesa, odsvetujejo uporabo slušalk, pri poslušanju glasbe pa naj bo ta primerne glasnosti. Okoljski hrup v stanovanju se lahko zmanjša z uporabo sobnih rastlin na okenskih policah ali nasaditvijo dreves. Elektronske naprave naj bodo ponoči utišane in ugasnjene, saj zvoki in opozorila motijo spanec.